Na kakšen vrt sodi mlaka? Velikost površine nima večje vloge. Obseg vodnega telesa preprosto prilagodimo prostoru, ki ga imamo na voljo. Manjšo mlako lahko uredimo tudi v urbanem vrtu oziroma atriju. Bolj kot velikost sta pomembna mesto, kjer bomo izkopali kotanjo, in globina, ki bo vodnim živalim tudi pozimi omogočala preživetje. Vodni motiv mora biti vedno na sončnem mestu, nikoli pod krošnjo drevesa ali ob senčnatem zidu hiše oziroma drugega objekta. Voda je razkošje, zato je nikar sramežljivo ne skrivajmo, temveč ji namenimo prostor, kjer bo najbolj opazna. V senčni mlaki bo življenja bore malo, kar velja tako za rastline kot živali. Lokvanj bo na primer v njej razvil samo liste, nikoli pa ne bo cvetel, saj je izrazito toploljubna rastlina. Podobno velja za druge rastline, tudi zasajene na robu. Če je mlaka pod drevesom, bodo rastline v njej le životarile, jeseni pa bo vodo onesnaževalo odpadlo listje. Mlaka, izpostavljena delovanju sonca, ima veliko samočistilno sposobnost, zato je voda v njej vedno bistra. Na najglobljem delu mora biti globoka vsaj 60 centimetrov, kar omogoča preživetje živalim, ki prezimujejo v vodi, poleti pa zaloga vode varuje pred izsušitvijo. Mlaka mora imeti vsaj eno plitvino, ki omogoča živalim, ki kakorkoli zaidejo vanjo, da se lahko rešijo. Tudi dvoživke se v vodi zadržujejo le v času parjenja in kot mladostne oblike, sicer pa živijo na kopnem. Mlaka, ki ne omogoča izhoda, je past številnim vrstam, na primer ježu, ki se v njej odžeja ali okopa, žuželkam, deževnikom in majhnim vretenčarjem.

Vodni vir in izvedba mlake

Pomemben je tudi vodni vir. Največkrat je to deževnica, prestrežena iz strešnega žleba, kar je tudi moja izkušnja na domačem vrtu. Za oskrbo z vodo količina deževnice povsem zadostuje. V naši domači mlaki, v katero je voda speljana iz žleba stanovanjske hiše, v 30 letih ni bilo treba dodajati vode iz vodovoda niti v najdaljši suši. V njej je približno pet kubičnih metrov vode, ki je v najbolj suhem obdobju izparela toliko, da je njena gladina upadla zgolj za sedem centimetrov, kar je pri globini enega metra zanemarljivo. Ker je deževnica mehka, v mlako vsako leto dodam pol lopate gašenega apna, kar zadošča za preskrbo rastlin, ki uspevajo v njej, posebno rogolista, s kalcijem.

Izkopano kotanjo prekrijemo z bazensko folijo. Beton ni priporočljiv, ker v naših podnebnih razmerah ne bo prenesel zimske zmrzali. Le redki imajo možnost izkopati kotanjo kar v ilovnata tla, ki so sama po sebi neprepustna za vodo. Izkušnje so pokazale, da nanesena obloga iz ilovice, četudi je debela 20 centimetrov, ni ustrezna, saj jo prevrtavajo deževniki, pa tudi korenine okoliških rastlin, zato je uporaba folije v večini primerov neizbežna. Kotanjo oblikujmo naravno, izogibajmo se pravilnih linij. Tam, kjer so pri hiši majhni otroci, moramo mlako zaradi varnosti ograditi.

Rastlinski in živalski svet

Ko načrtujemo rastline za vodni motiv, izbirajmo med avtohtonim rastlinjem. Robne in vodne rastline poiščemo med tistimi, ki zares živijo v takšnem okolju, da s tem poudarimo prvinskost. Vsaj tretjina roba naj se konča s trato, ki se nadaljuje v plitvino. Na tej čistini se bodo vrstile živali, ki se bodo v mlaki odžejale ali okopale. Lokvanj je vod­na rastlina, ki je enostavna za vzgojo, zato je primeren tudi za začetnike. V vodi, ki jo sonce boža večji del dneva, nas bo razveseljeval s svojimi velikimi cvetovi, na njegovih listih pa bodo kot na splavih poležavale zelene žabe. Posebno pomembne so podvodne rastline, ki vodi jemljejo organske snovi in jo s tem prečiščujejo, hkrati pa proizvajajo kisik, nujno potreben drugim živim bitjem. Podvodne rastline tvorijo tudi prostorsko mrežo in s tem povečujejo življenjski prostor v mlaki.

Če smo rastlinski svet vodnega motiva načrtovali in si dali duška pri nasajanju rastlin, ki nas bodo razveseljevale, največkrat s cvetjem, pa bo drugače pri živalskem svetu. V mlako ne bomo naseljevali nobenih živali, saj se bodo kar same. Ne bo nam treba dolgo čakati, kajti voda je iskana dobrina. Posebno danes, ko so izginila številna mokrišča, kjer so domovali dvoživke in plazilci, vodne ptice in žuželke. Vodni motiv bo v kratkem času postal postojanka številnim živalim, tudi pticam, ki si bodo v njej urejale perje in tešile žejo. Najbolj pa jo bodo zaznamovali živalski prebivalci, ki so neposredno odvisni od vode. Kačji pastirji, ki jih je bilo doslej v Sloveniji odkritih 73 vrst, se na njej parijo in kot ličinke preživijo v vodi večino svojega življenja. V vročih poletnih dneh nas bodo razveseljevali s svojimi zračnimi vragolijami in barvami, hkrati pa nas bodo s svojo prisotnostjo opozarjali na kakovost okolja, v katerem živimo. V okrnjenem in onesnaženem bomo zaman čakali na njihov obisk … Med vretenčarji se bodo mlake najbolj razveselile dvoživke, ki bodo spomladi v njej odlagale svoj mrest.

Mlaka ni leglo komarjev

Veliko ljudi se ne odloči za vodni motiv na vrtu zaradi komarjev. V sonaravni mlaki komarjeve ličinke sproti polovijo pupki, ličinke kačjih pastirjev, obrobljenega kozaka in druge. Pri nas doma komarjev kljub vodi na vrtu skoraj ne poznamo. Komarji se uspešno razmnožujejo v vrtnem posodju, v katerem zbiramo vodo za zalivanje. Tam njihove ličinke nimajo sovražnikov, zato se lahko namnožijo v tisočih, kakor prikazuje fotografija v prispevku.

V mlako ne naseljujemo rib. Te se prehranjujejo z mrestom in drugimi razvojnimi oblikami dvoživk kot tudi z ličinkami vod­nih žuželk. Naše dobronamerno delo bi bilo tako brez vrednosti.