Ogledi pasivnih hiš bodo potekali v petek, soboto in nedeljo. Obiskovalci bodo imeli priložnost, da se pogovorijo s strokovnjaki vseh profilov, ki so sodelovali pri načrtovanju in izvedbi, ter z investitorji. Že od četrtka pa se bo mogoče udeležiti spremljajočih dogodkov, ki jih pripravljajo člani Konzorcija pasivna hiša – predstavitev, predavanj, individualnih svetovanj in prikazov gradnje ter uporabe materialov v praksi. V četrtek, 7. novembra, podjetje Velux Slovenija organizira individualno svetovanje o kakovosti dnevne svetlobe, podjetje Arhem vabi v četrtek, petek in soboto na svetovanja in pogovore o pasivni gradnji, Banka Sparkasse pa v četrtek in petek organizira celostno svetovanje o arhitekturi, gradnji in nakupu nepremičnin.

Podjetje M Sora za petek napoveduje predavanje o najpomembnejših lastnostih oken, ogled proizvodnje in praktični prikaz testa zrakotesnosti oken, podjetje Agregat pripravlja individualno svetovanje na temo prezračevanja z rekuperacijo, podjetje Frag­mat Tim za investitorje, projektante in izvajalce organizira svetovanje o optimalni zasnovi pasivnih in nizkoenergijskih hiš, Xella porobeton vabi na ogled proizvodnje in prikaz uporabe njihovih izdelkov v praksi, Fibran Nord pa med drugim na ogled gradnje na potresno varni temeljni blazini.

Spremljajoči dogodki

Letošnji dnevi pasivnih hiš se bodo sicer uradno začeli v petek popoldne – s predavanjem o pasivni hiši in možnostih financiranja takšne gradnje z nepovratnimi sredstvi Eko sklada in ugodnimi krediti (ob 16.30 v Plečnikovi predavalnici na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani). Predavanje je po besedah Martine Zbašnik Senegačnik z omenjene fakultete namen­jeno tako laikom kot strokovnjakom, torej investitorjem in projektantom. Razveseljivo je, da se čedalje več graditeljev zaveda pomena energijske učinkovitosti, poudarja sogovornica. Prve pasivne hiše so bile pri nas zgrajene okrog leta 2005 in so standard pasivne gradnje dobrih deset let po tem, ko se je uveljavil v Nemčiji, počasi prinesle tudi v Slovenijo. Veliko prelomnico v energijsko varčni gradnji so pomenile nepovratne finančne spodbude, ki jih je Eko sklad začel dodeljevati leta 2008. Od maja 2008 do decembra 2011, denimo, je javni okoljski sklad dodelil finančne spodbude za približno 300 hiš v zelo dobrem nizkoenergijskem in pasivnem standardu, v skup­ni vrednosti skoraj štiri milijone evrov. Po besedah Zbašnik Senegačnikove 38 odstotkov teh hiš porabi za ogrevanje do 25 kWh/m2, 31 odstotkov do 20 kWh/m2 in odstotek do 15 kWh/m2.

Pasivna hiša potrebuje za ogrevanje tri- do štirikrat manj energije kot tista, ki je zgrajena v skladu z veljavnim pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2010. V primerjavi s hišami, zgrajenimi v zadnjih desetletjih, pa to pomeni tudi več kot desetkrat manj energije, poudarja sogovornica. Za primer: v pasivni hiši s 160 kvadratnimi metri ogrevane površine je povprečni mesečni račun za elektriko na letni ravni približ­no 50 evrov, vključuje pa stroške zimskega ogrevanja, morebitnega poletnega hlajenja, celoletnega prezračevanja in vso elektriko v gospodinjstvu štiričlanske družine (razsvetljava, gospodinjski aparati, hladilnik, zamrzovalna skrinja, računalniki ...). Na obisk pasivnih hiš vabijo graditelje, arhitekte, projektante in izvajalce. Posebnih omejitev ni, obvezna pa je prijava na elektronski naslov, ki je naveden pri vsaki hiši (glej seznam hiš), pri čemer morajo obiskovalci navesti predvideni čas obiska. Ogledi in udeležba na vseh spremljevalnih dogodkih so brezplačni.