Pasivna hiša tudi pri nas postaja čedalje bolj prepoznavna. Dnevi pasivnih hiš so namen­jeni promociji in izobraževanju ter so priložnost, da si vsi, ki jih takšna gradnja zanima, ogledajo konkretne hiše in se udeležijo strokovnih predavanj, pravi prof. dr. Martina Zbašnik Senegačnik z ljubljanske fakultete za arhitekturo in vodja Konzorcija pasivna hiša. Letos bo prvo predavanje organizirano 11. novembra ob 16.30 na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani (Zoisova 12, Plečnikova predavalnica), drugo pa 12. novembra ob 9. uri na Univerzi v Mariboru (Slomškov trg 15). Udeleženci bodo izvedeli, kaj je pasivna hiša, katere so njene prednosti pred klasičnimi zgradbami, kako deluje, kaj morajo o njej vedeti investitor, projektant in izvajalec. Poslušalci bodo dobili tudi informacije o nepovratnih finančnih spodbudah, ki jih za gradnjo energijsko učinkovitih stavb namenja Eko sklad, in ugodnih posojilih, ki jih je mogoče najeti pri dveh bankah, članicah Konzorcija pasivna hiša. Organizirani bodo tudi spremljajoči dogodki pri članih Konzorcija pasivna hiša: vodeni ogled proizvodnje in gradbišča pasivne hiše, individualni posveti o dnevni svetlobi in toplotnih izolacijah ter predavanja o sončnih elektrarnah in pametnem domu.

V pasivnih hišah, ki bodo na ogled, bodo lastniki oziroma investitorji predstavili svoje izkušnje pri odločitvah, gradnji in bivanju v takšni hiši, izvajalci in drugi, ki so sodelovali pri gradnji, pa strokovne informacije, ki so potrebne pred odločitvijo, pravi sogovornica. Večina hiš je že vseljenih, nekaj jih je še v gradnji. V prvih imajo stanovalci že izkušnje z bivanjem, mogoče si bo ogledati prezračevalno in ogrevalno napravo. Največ pomislekov pri odločitvi za pasivno hišo je namreč ravno zaradi prezračevanja in ogrevanja, doda Zbašnik Senegačnikova. Pri hišah v gradnji bodo na ogled detajli: kako so vgrajena okna, kako je zagotovljena zrakotesnost konstrukcije, kako odpravljeni toplotni mostovi, kako poteka razvod cevi za prezračevanje in podobno. To morajo poznati predvsem projektanti in izvajalci, investitor pa vsaj toliko, da ne kupuje mačka v žaklju, ko se odloča zanje.

Pasivne hiše bodo odprte v soboto in nedeljo (12. in 13. november) od 9. do 12. ure ter od 14. do 18. ure, obvezno pa se je treba pred obiskom prijaviti na elektronski naslov, ki je zapisan pri vsaki hiši. Navesti je treba načrtovani čas obiska, da bo obiskovalce mogoče razporediti. Omejitve števila ogledov ni, od obiskovalcev pa se seveda pričakuje uvideven ogled. Udeležba je brezplačna.

Dneve pasivnih hiš so organizirali že lani, in kakor pravi Zbašnik Senegačnikova, je bil odziv izjemen. Potencialni investitorji so napolnili predavalnico na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in zdaj jih je precej že sredi gradnje, še doda. Pasivne hiše pa si je ogledalo več kot 500 obiskovalcev. V zadnjih treh letih se je gradnja energijsko varčnih hiš razmahnila. Po podatkih Eko sklada je bilo v tem času zgrajenih ali je v gradnji več kot sto pasivnih hiš, nekajkrat toliko pa je hiš, ki se temu standardu zelo približajo.

V Konzorciju pasivna hiša, ki deluje pri fakulteti za arhitekturo in združuje ponudnike znanja, komponent in storitev za pasivne hiše, še poudarjajo, da ponudba pri nas ne zaostaja za ponudbo v tujini, kjer stoji že več kot 35.000 pasivnih hiš. To je mogoče zgraditi za sprejemljivo ceno, ki se ob pametnem načrtovanju skoraj ne razlikuje od naložbe v hišo, grajeno po zdaj veljavnem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah, še menijo v konzorciju. Že leta 2015 se v skladu s slovenskim pravilnikom in tudi evropsko direktivo pripravlja zaostritev zahtev o energijski varčnosti stavb, od 1. januarja 2021 pa bodo morale biti vse skoraj ničenergijske. Po rabi energije bodo torej morale ustrezati pasivnim hišam.