Priokus starinskosti v družbi s hruško
Ste vedeli, da se je pridelava hrušk v Sloveniji v poldrugem desetletju kljub njihovi priljubljenosti zmanjšala za dve tretjini? Zgodovina njihove pridelave pri nas je povezana z začetkom kultiviranja posameznih sadnih vrst, sortiment hrušk pa se je zelo popestril v prvi polovici 19. stoletja z ustanavljanjem prvih drevesnic na Slovenskem. Ljubitelji tega medenega sadeža lahko opise in podatke o dosegljivosti starih sort z recepti za vsakdanjo rabo poiščejo v pred kratkim izdani knjigi Zrela hruška pade sama, katere avtorja sta Boštjan in Mojca Godec.
V delu, ki je izšlo pri založbi Orbis, je s sliko in besedo predstavljenih 25 starih sort. V zgodovinskem prikazu te sadne vrste na Slovenske seže knjiga vse do predrimskega časa in spremlja njen sortiment do današnjih dni. Predstavljene so klasifikacija sortimenta, zdravilnost in hranilna vrednost hrušk ter primerjava vsebnosti plodov v primerjavi z jabolki, posebna poglavja so posvečena vzgoji in zaščiti hrušk v domačem vrtu, načinom predelave, knjigo pa zaokroži poglavje, namenjeno vlogi hrušk v kulinariki. Ta kar obsežni del je opremljen z natančnimi recepti – vse po vrsti sta preizkusila avtorja Mojca in Boštjan Godec sama, o čemer priča bogata slikovna oprema.
V opis s slikami in fotografijami so vključene hruške anžulemka, avanška, boskova steklenka, charneuska, druardova, društvenka, fetelova, hardyjeva, klapovka, keržo, konfesans, krasanka, lukasova, mačja glava, madame verte, marguerite marillat, pariška grofica, pastorjevka, pituralka, tepka, trevuška, vilijamovka, zelena poletna magdalenka, zimska dekanka, zimska postrvka in zimska postrvka. Med imeni za skupine hrušk, v katere so te klasificirane bodisi po obliki, okusu in vonju, najdemo silno zanimive, kot so apotekarice (plodovi z izboklinami in grbastih oblik), stekleničnice, bergamotke, dišečke, mastnice, moštnice, maslenke ...
Za pokušnjo navajamo predlog za hruškov osvežilni sok z gomoljno zeleno: s sokovnikom ga iztisnemo iz dveh hrušk, limone, gomoljne zelene in melise. Za protiutež njegovi krepčilni osvežilnosti še nekaj sladkega. Trentarski krafi so posebnost kulinarike na Bovškem in značilna božična jed pred odhodom k polnočnici: narejeni so iz vlečenega testa, nadev pa je iz mehko skuhanih suhih hruškovih krhljev, zmletih, požegnanih s cimetom in šilcem ruma. Pripravimo jih podobno kot žlikrofe, zabelimo z drobtinami in osladimo z medom.
Boštjan Godec, ki je na Kmetijskem inštitutu koordinator pri sadnem izboru za Slovenijo, se je podobno kot v tradicijo pridelave hrušk pred leti poglobil v slovenske avtohtone jablanove sorte in jablanove sorte travniških sadovnjakov, kakor je naslovil tudi knjižici, s katerima je želel orisati pomen ohranjanja starih jablanovih sort in pomen ohranjanja travniških sadovnjakov z visokodebelnimi drevesi za našo kulturno krajino. Je tudi soavtor knjige Jabolko na dan – od starih sort do novih receptov.
