Proti škrlupu odporne jablane

8. 9. 2012 | Besedilo: Boštjan Godec | Fotografije: Boštjan Godec

sadovnjak, jabolka, jablane, sadje

Tehnologija pridelave jabolk je bila v preteklosti povsem v domeni pridelovalca, dandanašnji pa vse bolj ozaveščenega kupca zanima tudi način, kako so bila kupljena jabolka pridelana. Varstvo pred boleznimi in škodljivci je v sadovnjaku nujno zlo, ki ga za kakovosten in tržno konkurenčen pridelek moramo opraviti. Jablanov škrlup, najpogostejša in najnevarnejša bolezen v tržni pridelavi jabolk, zahteva dosledno in redno škropljenje. Pri sortah, odpornih proti škrlupu, potrebe po takšnih ukrepih ni.

Sortiment je pri jablani zelo pester. Sorte se razlikujejo po številnih lastnostih. Nekatere so pomembnejše za pridelovalca jabolk, druge so bolj zanimive za kupca – potrošnika tega sadja. K prvim prištevamo izrazito agronomske lastnosti sorte, kot so leto vstopa sorte v obdobje rodnosti, rodnost, nagnjenost k izmenični rodnosti, jakost rasti drevesa, način rasti in čas zorenja. V drugo skupino lastnosti prištevamo predvsem lastnosti ploda, ki jim z drugo besedo pravimo tudi pomološke lastnosti. To so oblika ploda, barva in način obarvanja ploda, okus in aromatičnost ploda ter njegova skladiščna sposobnost, če naštejem samo najbolj osnovne.

Zgodovina proti škrlupu odpornih jablanovih sort

Začetek razvoja proti škrlupu odpornih jablanovih sort sega v ZDA in v leto 1907. Takrat je Charles S. Crandall z univerze v Illinoisu začel križati različne jablanove sorte, med drugim tudi okrasne jablane s takratnimi komercialnimi sortami. Križanje okrasne drobnoplodne jablane Malus floribunda s sorto 'Rome beauty' je dalo prve proti škrlupu odporne potomce. Pozneje je bilo ugotovljeno, da ta odpornost izhaja iz natančno določene okrasne jablane Malus floribunda z oznako 821. Ta ima gen Vf, ki je eden od genov odpornosti proti škrlupu pri jablani. Odporne potomce tega križanja so uporabili v poz­nejših križanjih, katerih cilj je bil razvoj kakovostnih in proti škrlupu odpornih jablanovih sort. V letu 1948 je v ZDA stekel program razvoja novih jablanovih sort (Cooperative apple breeding program), v okviru katerega je imela pomembno mesto tudi odpornost proti škrlupu. Sodelovale so tri univerze: Purdue, Rutgers in Illinois. S številnimi povratnimi križanji jim je uspelo vzgojiti prvo priznano proti škrlupu odporno sorto. To je bila prima, priznana leta 1969. Njeno ime je sestav­ljeno iz začetnic vseh treh sodelujočih univerz (Purdue, Rutgers, Illinois) ter iz prvega zloga latinskega imena za jablano (Malus). Ta program je vsega skupaj dal 48 odpornih sort. Pomanjkljivost večine od njih so bile slabše lastnosti plodov (organoleptika, zunanji videz, skladiščna sposobnost) v primerjavi s takrat vodilnimi in na trgu uveljavljenimi svetovnimi sortami (rdeči delišes, zlati delišes, gloster, jonatan …). Zaradi tega so jih pogosto uporabljali za nosilca odpornosti na škrlup kot enega izmed staršev pri nadaljnjem križanju, nekatere pa so se vseeno deloma uveljavile tudi v tržni pridelavi, zlasti v ekološkem načinu pridelave jabolk, in so postale komercialno zanimive. Takšne so na primer jonafree, redfree, goldrush, crimson crisp, primiera ter juliet.

Razvoj proti škrlupu odpornih sort v Evropi

Podobni programi so nato sledili še drugod v ZDA ter na številnih žlahtniteljskih postajah v Evropi. Poleg vključevanja gena Vf, ki izvira iz M. floribunde, so kot donorje genov odpornosti proti škrlupu uporabljali tudi druge divje jablane oziroma njihove križance (M. baccata, M. micromalus, M. pumila …). Zdaj imajo tako rekoč vse sadjarske žlahtniteljske postaje v svojih programih tudi razvoj proti škrlupu odpornih jablanovih sort. Sorte florina, dalinbel in delfloga so francoskega izvora. Prva je bila vzgojena na inštitutu INRA v Angerju, dalinbel je rezultat žlahtniteljskega dela, pri katerem sta sodelovala INRA ter ELARIS, medtem ko je bila delfloga vzgojena v francoski drevesnici Delbard. Sorte ecolette (elstar x prima), collina (priscilla x elstar) ter santana (priscilla x elstar) so bile vzgojene na Nizozemskem. Z inštituta za sadjarstvo v Dresden-Pillnitzu prihaja skupina t. i. Re-sort. Gre za sorte, ki so odporne proti škrlupu, prepoznamo jih po zlogu RE v začetku imena (relinda, renora, rewena, remo, retina, reka, reglindis, remura …). Veliko so na tem področju naredili na inštitutu za sadjarstvo Holovousy na Češkem. S tega inštituta prihaja tudi topaz, vodilna proti škrlupu odporna sorta v Evropi, ki je hkrati tudi vodilna sorta v naši ekološki pridelavi jabolk. Vzgojena je bila leta 1984 kot križanec sorte vanda, ki je nosilec odpornosti proti škrlupu, s sorto rubin. Novejše odporne sorte imajo v primerjavi s prvimi večjo tržno vrednost. V primerjavi z današnjimi vodilnimi svetovnimi sortami jabolk, kot so fuji, zlati delišes, rdeči delišes, gala, granny smith, jonagold, idared, elstar in druge, pa v ničemer ne zaostajajo za njihovimi pomološkimi lastnostmi in tehnološko obvlad­ljivostjo. Njihova primerjalna prednost, to je odpornost proti škrlupu, omogoča njihovo uveljavitev predvsem v ekološkem načinu pridelave jabolk, pri kateri je nabor sredstev za varstvo pred boleznimi in škodljivci zelo ozek, kemična sintetična sredstva pa so prepovedana.

Novejši programi razvoja na škrlup odpornih sort

Sorta topaz je bila kot visokokakovostna sorta v že omenjeni češki žlahtniteljski inštituciji Holovousy pogosto vključena v nadaljnji razvoj proti škrlupu odpornih sort. Križanja z zlatim delišesom so dala številne nove odporne potomce. To so sorte luna, opal, sirius, shalimar in heliodor. Novejša je tudi sorta merkur, ki je križanec topaza s sorto rajka.

Iz Italije, konkretneje iz CIV (Consorzio italiano vivaisti) v Ferrari, prihaja skupina petih novih proti škrlupu odpornih jablanovih sort, ki jih tržijo pod skupno blagovno znamko Sweet resistants. Gre za sorte gaia, renoir, gemini, smeralda in fujion. Žlahtniteljski cilji pri njihovi vzgoji so bili vzgoja sorte, ki bo ustrezala zahtevam sodobnega trga. Pri tem so v ospredje postavili sočnost, sladkost in čvrstost plodov ob hkratni odpornosti. Sortiment omenjenih petih sort je glede časa obiranja zelo razpotegnjen. Gaia, ki je med njimi najbolj zgodnja, zori v zadnji dekadi avgusta, medtem ko je najbolj pozno zoreča sorta fujion zrela šele v sredini oktobra.

Vključevanje odpornih sort v strokovna priporočila

Priporočeni sortiment sort sadnih rastlin je zbran v naših sadnih izborih. Proti škrlupu odporne jablanove sorte so v njih kot samostojna skupina navedene od leta 2002. Revizija zadnjega sadnega izbora za Slovenijo je bila opravljena leta 2010. Skupina proti škrlupu odpornih jablanovih sort je dokaj obsežna in vključuje 21 sort. V njej so poletne (ametyst, nela, collina), jesenske (santana, rubinola, crimson crisp, dalinbel) in zimske (ariwa, sirius, relinda, opal, orion, ecolette, topaz, rajka, delfloga, florina, primiera, golden orange, luna, goldrush), ki so tudi najbolj številčne. Na prvi pogled se zdi skupina zelo obširna, ko pa želimo pri nas priti do želene sorte z omenjenega seznama, se ponudba zoži. Razlog je v zavarovanju sort na ravni EU kot avtorskega dela oziroma intelektualne lastnine. Takšne sorte imajo poleg imena napisano zvezdico (*). Razmnoževalni in sadilni material takšnih sort je v primerjavi z nezavarovanimi dražji, pogosto pa lastnik na trgu raje kot cepiče ponudi končni izdelek – sadiko, saj tako več zasluži. Izmed zgoraj naštetih 21 sort le nela, relinda, ecolette in florina niso zavarovane na ravni EU. Kljub povedanemu pa je dostopnost do zavarovanih sort na široko odprta, le zahtevana pravila igre je treba upoštevati. Drevesnice nam bližjih držav (Italija, Avstrija, Nemčija, Švica) so pogosto bolje založene s sadikami zavarovanih sort, tako da je obisk kakšne od njih ena od možnosti za nabavo želenega. Ne nazadnje je zavarovan tudi topaz, ki je z naskokom najbolj razširjena sorta v naši ekološki pridelavi jabolk. Še več, postal je dobesedno simbol za naše ekološko pridelano jabolko. Širok seznam priporočenih proti škrlupu odpornih sort v sadnem izboru je povezan tudi z željo, da se topazu v domači ponudbi pridružijo še druge. Tako zaradi popestritve ponudbe glede na čas dozorevanja plodov kot zaradi zunanjega videza plodov oziroma njihovega drugačnega okusa ali boljše in daljše skladiščne sposobnosti. Ne nazadnje z več­jo pestrostjo ponudbe povečujemo skupno porabo ter s tem skrbimo za ohranjanje ali celo dvig sadjarstva kot panoge. Z vidika poudarjanja lokalne preskrbe nam mora biti vsem v skupnem interesu zlasti skrb za naše (slovensko) sadjarstvo. Tudi samopreskrba spet pridobiva pomen. V domačem sadnem vrtu (ohišnici) lahko z nekaj sadjarskega znanja in volje pridelamo več kot samo poletno senco. Z izbiro in posaditvijo proti škrlupu odporne jablanove sorte lahko naredimo tudi prvi korak k zmanjšanju obremenjevanja okolja s fitofarmacevtskimi pripravki. Da o jabolkih z lastnega vrta, ki pridejo z leti, sploh ne govorimo.
 

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE