Sorte jabolk včeraj, danes, jutri

16. 9. 2009 | Besedilo: Boštjan Godec

jabolka, domači vrt, sorte jabolk, dosje, sadno drevje

Jabolko je značilen slovenski sadež. Pa naj gre za jabolko z domačega vrta, z osamele visokorasle jablane na travniku ali iz intenzivnega nizkodebelnega sadovnjaka kontrolirane integrirane ali ekološke pridelave. Pestrost jablanovega sveta je izredno velika. Poznamo številne sorte. Če se omejimo le na plodove dveh različnih sort, lahko med njimi že na zunaj opazimo bolj ali manj očitne razlike. Najpomembnejše lastnosti, ki določajo neko sorto, so predvsem lastnosti njenih plodov, imenovane tudi pomološke lastnosti. Plodovi se med sortami razlikujejo glede na čas dozorevanja, obarvanost, obliko, velikost, notranje lastnosti (okus, aroma, trdota), skladiščno sposobnost in občutljivost na bolezni, če naštejem samo najbolj značilne lastnosti.

To množico jablanovih sort je kar težko smiselno razdeliti v manjše skupine, ki bi bile laže obvladljive. Za kako obsežno skupino sort gre, nam pove podatek, da je bilo še v začetku 20. stoletja v Evropi poznanih približno 10.000 jablanovih sort, resda večina od njih izrazito lokalnega značaja. V Zalokarjevem Umnem kmetovanju in gospodarstvu iz leta 1854 najdemo naštetih 224 jablanovih sort, ki rastejo na Kranjskem. Ena od prvih klasifikacij razvrščanja jablanovih sort je bila Diel-Lukasova. Ta se je uveljavila v drugi polovici 19. stoletja ter v začetku 20. stoletja. Sorte so bile na podlagi zunanjih in notranjih lastnosti plodov razdeljene na naslednjih 15 razredov: kalvile, škrobotalke, zlatice, rožnike, golobce, ramburje, ramburne renete, voščene renete, mošanclje, rdeče renete, rjaste renete, zlate renete, pisana jabolka, šilasta jabolka in ploščata jabolka. Sledila je klasifikacija, ki je sorte združevala glede na genetski izvor najbolj razširjenih sort. V posamezni skupini so bili različki in najbolj podobni križanci osnovne sorte. Tako smo imeli skupino zlatega delišesa, skupino jonatana, skupino rdečega delišesa in podobno. Pred leti je zanimivo klasifikacijo sort naredil švicarski inštitut za biološko kmetijstvo (FIBL), ki je sorte razdelil v šest osnovnih pratipov, imenovanih arhetipi. Pri tem gre za arhetipe zlatega delišesa, jonagolda, idareda, koksove oranžne renete, grafenštajnca in boskopskega kosmača. Ta klasifikacija je bila namenjena predvsem potrošniku, da bi se v poplavi novih sort lažje znašel in našel sorto zanj primernega okusa (sladko, kislo sladko, kislo).

Za velike in male pridelovalce

Slovenska tržna pridelava jabolk poteka na približno 3100 hektarih površin. V sortimentu so v zadnjih letih najbolj zastopane sorte idared, jonagold, zlati delišes, elstar, gala, fuji in braeburn. Te predstavljajo približno 80 odstotkov naše tržne pridelave. V novejšem času se sadijo predvsem bolje obarvani različki osnovnih sort. To sta novajo in decosta pri sorti jonagold, reinders pri zlatem delišesu, red elstar in elshof pri elstarju, gala galaxy in brookfield pri sorti gala, fuji kiku 8 izmed različkov sorte fuji ter mariri red izmed različkov sorte braeburn.

Predvsem pri sadjarjih ljubiteljih so še zmeraj priljubljene stare jablanove sorte, ki pogosto dobijo svoje mesto na ohišnih vrtovih, včasih pa so bile zelo pogoste v sestojih travniških sadovnjakov. Posebno priljubljene izmed starih sort so beličnik, carjevič, boskopski kosmač, koksova oranžna reneta, zlata parmena, kanadska reneta, bobovec in krivopecelj. Imamo pa Slovenci tudi nekaj avtohtonih (domačih) sort. Tukaj ločimo sorte, ki so nastale iz avtohtonega genskega materiala, in sorte, ki so bile pri nas načrtno žlahtnjene. K prvim prištevamo dolenjsko voščenko, gorenjsko voščenko in goriško sevko, medtem ko so sorte lonjon, majda, priolov delišes, mariborka in pohorka rezultat načrtnega žlahtnjenja, vzgoje in odbire.

Izrazito vrtičkarskega značaja so sorte, ki jih uvrščamo v skupino stebričastih jablan. Pravimo jim tudi balerinke. Ker imajo zelo kratke poganjke, tako rekoč ne potrebujejo rezi. Sadimo jih na razdalji 40 cm in jih lahko posadimo kot živo mejo. Najbolj uveljavljene stebričaste sorte jablan so polka, waltz, bolero in flamenca, prihajajo pa nove sorte iz skupine CATS (columnar apple trees), kot so suncats, redcats, goldcats in starcats.

Pomembna skupina sort jablan so na škrlup odporne in tolerantne sorte. Te so primerne predvsem za tržno usmerjen ekološki način pridelave in tudi za sadne vrtove. Pri njih govorimo o odpornosti oziroma toleranci na najpogostejšo bolezen pri jablani, to je jablanov škrlup. V naši tržni ekološki pridelavi prevladuje topaz, v manjšem obsegu so zastopane sorte sansa, goldrush, opal in druge. V svetu so poznane še številne nove sorte, od katerih se katera sčasoma tudi uveljavi v tržni pridelavi. Večinoma dobijo na trgu lepo zveneče ime, ki mu pravimo tržno ime oziroma blagovna znamka sorte. Primeri takšnih sort so caudle s tržnim imenom cameo, civni s tržnim imenom rubens, nicoter s tržnim imenom kanzi, cripps pink s tržnim imenom pink lady in druge.

Tržni triki

Ohranjanje pestrosti v ponudbi jabolk je zelo pomembno tudi z vidika ohranjanja navad kupca. Ta se je na raznolikost izbire navadil in že dolgo ne sprašuje zgolj po jabolku, temveč po točno določeni sorti. Določen krog kupcev prisega zgolj na tako imenovane sorte naših dedkov in babic (stare jablanove sorte). Pri tem igra odločilno vlogo nostalgija in spomin na mladost. Druga skrajnost so tisti, ki se zanimajo predvsem za novosti, torej za sorte, ki šele prihajajo na trg.

Ljudje, ki se ukvarjajo z marketingom, poskušajo kupce prepričati o kakovosti »svoje sorte« z bolj ali manj izvirnimi slogani, kot sta na primer za sorto rubens »art of good taste« ali za sorto greenstar »the most green ever seen«. Značilne so tudi nalepkice v obliki srčka na jabolkih pink lady, ki se na trgu začnejo pojavljati v času valentinovega. Slogan sorte fuji kiku je »fresh apple emotion«. Prodaja jabolk je vse bolj postala stvar uspešnega marketinškega pristopa. Ob vseh reklamnih sloganih pa še najbolj drži vsem dobro znani pregovor, da jabolko na dan drži zdravnika stran. Kljub njegovi navidezni preprostosti se ga premalo zavedamo in ga v našem vsakdanjiku premalo upoštevamo.

Delo in dom, 16. september 2009

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE