19. 2. 2017 | Besedilo: K. Ž./STA
V Sloveniji lani porabili največ plina po letu 2010
19. 2. 2017 | Besedilo: K. Ž./STA
Po slovenskem distribucijskem omrežju zemeljskega plina je lani steklo 315,73 milijona kubičnih metrov plina, kar je 4,6 odstotka več kot leto prej in največ po letu 2010. K lanski rasti so prispevali večja poraba v industrijski in nižje zunanje temperature v ogrevalni sezoni, poleg tega so se na omrežje priključili novi odjemalci.
"Zemeljski plin tako postaja vse bolj pomemben energent, število njegovih uporabnikov se tudi v Sloveniji iz leta v leto povečuje," so v sporočilu za javnost zapisali v gospodarsko interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina.
Distribucija zemeljskega plina se je lani povečala, čeprav so obstoječi odjemalci izvedli vrsto ukrepov učinkovite rabe energije, kot so izolacije, menjava oken, ukrepi učinkovite rabe v tehnoloških procesih, vgradnja sodobnih kondenzacijskih kotlov ipd.
"O tem zgovorno priča podatek, da je bila distribucija zemeljskega plina v letu 2016 po preliminarnih podatkih druga največja doslej in le za 1,4 odstotka nižja od največje, ki smo jo v gospodarsko interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina zabeležili leta 2010," je pojasnil direktor združenja Urban Odar.
Leta 2010 je bilo sicer distribuiranih 320,37 milijona kubičnih metrov plina.
Po podatkih agencije za energijo je v Sloveniji prek 133.000 uporabnikov zemeljskega plina. Večina ga uporablja za ogrevanje, nekateri za kuhanje. S plinom se ogreva 13 odstotkov gospodinjstev, medtem ko je ta delež v Nemčiji več kot 50-odstoten oz. se na plin ogreva več kot 20 milijonov gospodinjstev.
V združenju rast beležijo tudi letos. Distribucija zemeljskega plina v januarju je bila namreč po Odarjevih pojasnilih največja mesečna doslej, saj je dosegla 64,2 milijona kubičnih metrov oz. 690.995 megavatnih ur, kar je 20 odstotkov več kot januarja lani in 19 odstotkov več kot decembra lani.
"Kljub izredno nizkim zunanjim temperaturam letošnjo zimo in posledično večji potrebi po toploti so odzivi uporabnikov plinskih peči zelo dobri. Za plinske kondenzacijske je namreč značilno, da njihova toplotna moč ni odvisna od zunanjih temperatur, zato odjemalce tudi v času najnižjih temperatur ni zeblo," so zapisali v združenju.
V celoti je nemoteno potekala tudi dobava zemeljskega plina, so dodali in poudarili še: "Distribucijsko plinovodno omrežje v Sloveniji je dovolj zmogljivo, da brez težav zadosti tudi potrebam večjega povpraševanja po zemeljskem plinu."
