Po toči zvoniti je prepozno

20. 6. 2011 | Besedilo: Katarina Nemanič

zavarovalnica, naravne nesreče, premoženje, ujme, nepremičnine, škoda

Zavarovalni zastopnik je rekel, da imamo zavarovano vse, je menda stavek, ki ga v zavarovalnicah pogosto slišijo. Zavarovalci jih poskušajo prepričati, da so upravičeni do izplačila odškodnine, potem ko jim je poplava zalila hišo, toča razbila kritino ali neurje celo odneslo streho, čeprav polica tega ne vsebuje. Če so že upravičeni do odškodnine, pa je tema pogovorov njena višina. Ta je navadno prenizka. Hudič se skriva v detajlih, pri zavarovalnih policah so to višine zavarovalnih vsot, nova in dejanska vrednost zavarovanih nepremičnin in predmetov, drobni tisk. Poučiti se je treba, kakšno zavarovanje sklepamo in kaj lahko pričakujemo od njega.

Zavarovalnice že nekaj časa za zavarovanje nepremičnin in opreme v njih pripravljajo najrazličnejše paketne ponudbe. Na prvi pogled se morda zdi, da te res vključujejo vse in da podpisana zavarovalna polica z določeno zavarovalno premijo zadostuje za miren spanec, ki ga sicer lahko zmotijo naravne nesreče ali človeška roka. A v zavarovalnicah opozarjajo, da si je treba vzeti čas, dobro razmisliti, kaj našo nepremičnino in opremo najbolj ogroža, kaj vse želimo zavarovati in kolikšna je vrednost tega premoženja. Zavedati se je treba, da nikoli ni vse zavarovano, pravi Marjana Bastar iz zavarovalnice Generali. Glede na to izberemo najprimernejši paket in po potrebi dodamo še drugo zavarovalno kritje. Poplave so na primer tiste, ki pri večini zavarovalnic niso vključene v paketno ponudbo ali vsaj ne v osnovno in standardno, temveč je treba zavarovalno kritje zanje skleniti posebej in tudi plačati nekoliko višjo premijo od paketne. Po izkušnjah zavarovalnih zastopnikov največ težav nastane pri odločitvah o obsegu zavarovalnega kritja, višini zavarovalne vsote in zavarovanju na novo ali dejansko vrednost.

Obseg zavarovalnega kritja

V paketne ponudbe so zajeta najpogostejša kritja oziroma nevarnosti, ki lahko ogrozijo in poškodujejo naše imetje. To so temeljne nevarnosti: toča, vihar, strela, izliv vode, potres in požar, tatvine, poškodovanje predmetov in nepremičnine ter različne druge nevšečnosti. Njihov obseg je odvisen od tega, ali gre za osnovni, standardni, nadstandardni paket. Izberemo tistega, ki vključuje največ za nas primernih kritij, in dodamo tista, ki manjkajo. Če smo lastniki stanovanja v tretjem nadstropju stolpnice, ga verjetno ne bomo zavarovali pred poplavo, temveč bomo izbrali izliv vode, kar je ena od najbolj pogostih nevšečnosti v večstanovanjskih stavbah. Hišo, ki je na samem, bomo proti vlomu, tatvini ali vandalizmu zavarovali za višjo zavarovalno vsoto, kakor če bi stala v strnjenem naselju.

Skupna in posamezne zavarovalne vsote

Skupna zavarovalna vsota se nanaša na temeljne nevarnosti. Zavarovanci pogosto spregledajo, da so nekatere nevarnosti zavarovane na tako imenovano limitirano zavarovalno kritje, ki je nižje od skupne zavarovalne vsote, pravi Marjana Bastar. Če je nepremičnina zavarovana na primer na 200.000 evrov, bomo toliko dobili, če je hišo uničil požar, eksplozija ali je nanjo strmoglavilo letalo (v polici so primeri natančno navedeni). Če nam je nekdo razbil zavarovana stekla na oknih ali vlomil v stanovanje, pa bomo ne glede na dejansko škodo in višino skupne zavarovalne vsote dobili na primer le 2000 evrov, ker so ti škodni primeri zavarovani na to vrednost. V polici je namreč za nekatera kritja (izliv vode, vlom in rop, razbitje stekla, poplava ...) določena samostojna zavarovalna vsota.

Skupna in posamezne zavarovalne vsote se prilagajajo glede na potrebe zavarovanca oziroma ogroženost ter vrednost njegovega premoženja. Zavarovalna vsota ne sme biti previsoka (nadzavarovanje) niti prenizka (podzavarovanje), pravi mag. David Kastelic iz Zavarovalnice Maribor. Če zavarovalec razmišlja, da bi sklenil polico z zelo visoko zavarovalno vsoto in ob morebitni škode tako nekaj zaslužil, se moti, še doda sogovornik. Po obligacijskem zakonu to ni dopustno, saj je bogatenje na račun zavarovanj prepovedano. Za hišo, ki je na primer vredna 150.000 evrov, ne moremo skleniti zavarovanja v višini 300.000 evrov. Tudi če bi ga, bi pri škodi zavarovalnica izplačala le 150.000 evrov, pojasni Kastelec. Prenizka zavarovalna vsota pa je v škodo zavarovalca. Če za to isto hišo sklene polico z zavarovalno vsoto 100.000 evrov, bo dobil le toliko in niti evra več, čeprav je ocenjena škoda večja. Podobno se dogaja pri določanju posameznih, omejenih zavarovalnih vsot znotraj posamezne police oziroma paketa. Če je vključen rizik na primer za poplavo 10.000 evrov, škode pa je več, bo dobil povrnjenih le 10.000 evrov. Zato je zelo pomembno, da je zavarovalna vsota določena čim bolj realno, kar zavarovalci pogosto spregledajo, se strinja mag. Urša Manček iz Zavarovalnice Triglav. Pomembna jim je le višina premije, ki jo je treba plačati, pozabijo pa, da nizka premija pomeni nizko zavarovalno vsoto in nasprotno, še dodaja. Če lahko voda poplavi le neopremljeno klet, bo dovolj visoka zavarovalna vsota že dva tisoč ali morda pet tisoč evrov, če imajo zavarovanci v tem delu opremljene bivalne prostore, pa svetujemo, da jih zavarujejo za 10.000 ali celo 15.000 evrov, pravi Kastelic.

Nova in dejanska vrednost premoženja

Višina premije je odvisna tudi od izbire nove ali dejanske vrednosti premoženja. Pri novi vrednosti je višja, pri dejanski je nekoliko nižja. Razlika med njima pa je očitna in pomembna. Če premoženje zavarujemo na novo vrednost, bomo zaradi poškodovanja ali uničenja nepremičnine ali predmetov dobili povrnjen znesek, ki je enak novi vrednosti, pravi Urša Manček. Izjema so na primer elementi, pritrjeni na zgradbo, škoda zaradi objestnih dejanj, indirektni udar strele, mehanski lom in strojelom inštalacij, še doda. Ponudbe zavarovalnic so v teh primerih različne, zato je treba natančno preveriti, kaj lahko zavarujemo na novo in kaj na dejansko vrednost. Zadnja pomeni, da bomo pri škodi od zavarovalnice dobili toliko, kot je vrednost predmeta ali nepremičnine, od katere odštejejo amortizacijo zaradi obrabe, starosti in zastarelosti, pojasni Kastelic in doda, da je višina odškodnine oziroma zavarovalnine odvisna zgolj od tega, kaj je uničeno, kolikšna je vrednost teh predmetov in višina zavarovalne vsote, ki je določena na polici.

Drobni tisk je treba prebrati

V drobnem tisku so navedeni vsi pogoji zavarovanja, med drugim pojasni, kako pri večletnih pogodbah vsako leto uskladijo zavarovalne vsote in premije z indeksom cen življenjskih potrebščin, seznanjenost z obsegom kritja, prejem zavarovalnih pogojev, točnost navedenih podatkov, možnost predčasne odpovedi večletnih pogodb, upravičenost do trajnostnega popusta, odpravo morebitnih računskih napak ter uporabo osebnih podatkov za namene izvajanja zavarovalne pogodbe.

Škodo prijavimo v treh dneh, odškodnina v štirinajstih

Škodo je treba zavarovalnici prijaviti najpozneje v treh dneh po njenem nastanku. Večina zavarovalnic ima za to brezplačne telefonske linije, obvestimo pa jih lahko tudi po elektronski ali navadni pošti, osebno in tudi po telefaksu. O požaru, eksploziji, vlomu, ropu, tatvini ali naklepu teh dejanj je treba obvestiti še policijo, pravi Marjana Bastar. Potem moramo poškodovano premoženje zavarovati tako, da ne bi nastala še večja škoda. Vsi poškodovani predmeti morajo ostati na kraju dogodka, dobro je, če jih fotografiramo, zavarovalnici pa predložimo tudi račune zanje. Potem počakamo na zavarovalniškega oglednika, ki bo sestavil zapisnik in ocenil škodo. Vsi sogovorniki zatrjujejo, da odškodnino izplačajo najpozneje v 14 dneh od dneva, ko je zbrana vsa potrebna dokumentacija, za to pa navadno potrebujejo do mesec dni, razen v primerih, ko ni jasno, zakaj in v kakšnih okoliščinah je škoda nastala.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE