Ureditev zimskega vrta: Če smo ga že postavili, ga še uporabljajmo

22. 7. 2009 | Besedilo: Saša Bojc | Fotografije: Igor Modic/dokumentacija Dela

zimski vrt, terasa, vrtno pohištvo, rastje, les, kamen, tik, dosje

V letošnjem, z dežjem bolj radodarnem poletju so si nekateri ljubitelji domačih zelenih oaz tudi v najbolj mokrih in turobnih dneh lahko privoščili posedanje v svojem domačem vrtu – ti srečneži so lastniki zimskih vrtov. V zimskem vrtu si namreč varen pred dežnimi kapljami, hkrati pa se običajno lahko naužiješ več zelenja kot denimo v dnevni sobi. Toda urejanje takšnega kotička, vsaj z rastjem, mora biti vse prej kot naključno početje.

Če se ozremo za kakšnim slavnim primerkom zimskega vrta v naši preteklosti, enega najbolj znanih odkrijemo v ljubljanskem Trnovem. Bil je last in zamisel Jožeta Plečnika in je še vedno na ogled. Arhitekt je zimski vrt dozidal leta 1929, ko je dokupil hišo v Karunovi 6, bil pa je predvsem rastlinjak, namenjen prezimovanju rastlin. »Plečnik je ljubil sredozemsko rastje, od limonovcev in pomarančevcev do palm in oleandrov, ki jim hude zime v naših krajih ne ustrezajo. Da bi rastline uspešno prestale mrzle mesece, je v zimskem vrtu predvidel toplozračno ogrevanje po rimskem vzoru, ki sta ga sestavljala kurišče na skrajnem desnem koncu rastlinjaka in dimnik na skrajni levi, med njima pa so bili razpredeni opečnati kanali. Pri tem ne gre spregledati še ene domislice: z mislijo na primerno vlažnost je Plečnik tik ob peči postavil pipo za vodo, iz katere je verjetno polnil posodice in jih postavljal na peč,« je nekaj podrobnosti razkrila kustosinja Plečnikove zbirke pri Arhitekturnem muzeju Ljubljana Ana Porok in dodala, da je bila za tisti čas ena večjih tehnoloških novosti gotovo zasteklitev – zelo tanko steklo, vpeto v železobetonsko konstrukcijo –, ki jo je Plečnik naročil v bližnji gradbeni mojstrski delavnici Curk. Kot je še povedala poznavalka mojstrove zapuščine, je zimski vrt v poletnem času omogočal prehod na zunanji vrt, kjer si je Plečnik vzel trenutke za oddih in navdih. »Ena od zanimivosti je tudi, da je profesor takoj po drugi svetovni vojni, ko fakulteta za arhitekturo še ni delovala, v zimskem vrtu postavil študijsko sobo z nekaj mizami, prinesenimi s fakultete, in tu delal s peščico svojih študentov,« je še dodala Ana Porok.

Sredozemski ali tropski

Prav ogrevanje je tista značilnost, ki po besedah profesorja biologije in vodje ljubljanskega botaničnega vrta dr. Jožeta Bavcona odločilno vpliva na zasaditev zimskega vrta. »Vedeti moramo, ali gre za ogrevan rastlinjak, v katerem temperatura zraka tudi v najhladnejših dneh dosega okoli 20 stopinj Celzija, ali je prostor, ki je pozimi slabše ogrevan in temperatura zraka v njem le občasno pade pod ledišče. Zadnji ponuja primerne razmere za uspevanje sredozemskih rastlin, kot so oleandri, oljke, jagodičevje, rožmarin, lovor in nepravi jasmini. Če pa je dobro ogrevan, kar pomeni, da tudi v najbolj mrzlih dneh temperatura ne pade pod 15 stopinj Celzija, si v njem lahko privoščimo tropske rastline, kot so južnoperujski oleandrovec, papirjevec ali monstera,« pravi poznavalec, po čigar besedah naj imajo lastniki vrta oziroma rastlinjaka v mislih predvsem to, da utegneta biti za rastline zelo nevarna nihanje temperature in sončna pripeka. Zato je priporočljivo namestiti senčila, predvsem za tropske rastlinjake je najprimernejše zunanje senčenje. »Če je sonce zelo močno že spomladi, lahko rastline poškoduje že marca. Poleg tega so v tem letnem času še vedno značilna velika temperaturna nihanja. Kakšno noč je padec temperature lahko drastičen, in če rastlinjak pozabimo ogreti, je lahko usodno za tropske rastline, medtem ko sredozemske običajno dobro prenesejo tudi, če se temperatura kakšno noč spusti do minus sedem,« je povedal sogovornik in dodal: »Pazljivi moramo biti pri zalivanju, zlasti pozimi. Kadar so temperature nižje, zalivamo manj. V rastlinjakih oziroma zimskih vrtovih velike težave povzročajo tudi škodljivci. Prej se pojavijo in razširijo denimo uši in kapar, zato jih je treba skrbno spremljati. Sproti odstranjujemo tudi suho listje in druge odmrle dele, da preprečimo plesen in gnitje.«

Zasaditev po Bavconovih besedah med drugim narekuje velikost zimskega vrta, kar pomeni, da v majhen prostor ne postavimo prevelikih rastlin, saj se bodo v kratkem času še bolj razrasle, predvsem za tropske pa je priporočljivo, da niso previsoke že ob nakupu. Ne samo da jih bo treba čez nekaj let vidno porezati, prikrajšani bomo tudi za opazovanje njihovega postopnega bohotenja. Glede višine rastlin Jože Bavcon opozarja še na eno pravilo: »Najprej se je treba odločiti, ali bo rastje v zimskem vrtu v zemlji ali loncih, potem pa preveriti, katera rastlina se bo razvijala najhitreje in kakšno velikost bo dosegla. Višje naj bodo pomaknjene ob zid ali v sredino (zadnje velja za dvokapne rastlinjake), da ne bodo kradle svetlobe drugim. Pomembno je, da niso nagnetene, saj za uspevanje vsaka potrebuje dovolj prostora.«. Po sogovornikovih zagotovilih lahko tropske rastline poleti prestavimo tudi ven, vendar le v senco z dovolj zračne vlage, hkrati pa jih moramo izdatno zalivati. Manj občutljive so sredozemske, ki jih lahko ob ustreznih vremenskih razmerah v nekaterih predelih Slovenije postavimo na prosto že konec marca ali v začetku aprila, v zimski vrt pa namesto njih postopoma prinesemo sobne rastline.

Odprt kot podaljšek zunanjega vrta

V zimskem vrtu je poleti prevroče, pozimi pa premrzlo, če ga dodatno ne ogrevamo, pravi Andrej Krivošič, lastnik cvetličarne Nova. Po njegovem mnenju je zato treba zamisel o postavitvi res dobro pretehtati. Čemu bo namenjen, se mora odločiti vsak zase. »Tistim, ki si želijo zimski vrt, svetujem, naj bo takšne zasnove, da ga je v toplejših dneh mogoče popolnoma odpreti. S tem dobi povsem drugo dimenzijo in lahko postane podaljšek zunanjega vrta, v njem si nekateri uredijo celo poletno kuhinjo,« je povedal sogovornik. Glede zelene ureditve zagovarja manjše število rastlin oziroma loncev (lahko je tudi samo eden, morda dva), in te večjih dimenzij, saj je tako mogoče doseči večji estetski učinek, kot če prostor natlačimo z manjšimi lonci oziroma rastlinami. Po njegovih besedah je zelo lično, če tudi rastlino, ki bi za rast sicer potrebovala lonček, posadimo v posodo veliko večjega premera. Visokim lahko izberemo nizek lonec, nizkim pa visokega, saj bi zadnje drugače vzbujale vtis, kot da jih je nekdo pozabil na tleh, meni sogovornik.

Medtem ko Andrej Krivošič za zimski vrt predlaga sredozemske rastline, med njimi kakteje, juke in podobno rastlinje, Jože Bavcon pove, da so med večnimi prebivalci in prebivalkami zimskih vrtov najpogosteje bromelijevke, orhideje, kurkume, mandevile in medinile (Medinilla magnifica). V zimskih vrtovih so po njegovem mnenju zelo lepi še kavovec, helikonija ali katera od drevesastih praproti.

Bolj proste roke pri opremi

Več kot pri izbiri rastlinja, ki ga bolj kot želje narekujejo razmere, si lastniki zimskih vrtov lahko privoščijo pri drugih elementih ureditve. V Plečnikovem rastlinjaku denimo, ki si ga je dal arhitekt postaviti najverjetneje prav iz svojega navdušenja nad Sredozemljem, so v tem slogu tudi tla. Prekriva jih nekakšen mozaik iz različnih kosov marmorja, ki jih je sam nabral v okoliških kamnolomih, med njimi lahko prepoznamo njemu ljuba podpeški apnenec in hotaveljski marmor.

Ker so domači rastlinjaki oziroma zimski vrtovi dandanes najpogosteje kotički za sprostitev, jih kaže urediti temu primerno. Že nekaj let so v modi udobni in široki kosi pohištva, na katerih običajno napol sedimo in napol ležimo, zadnje smernice pa po besedah Andreja Krivošiča, ki ima poleg cvetličarne tudi salon notranjega in vrtnega pohištva, narekujejo nižje stole in mizice, četudi namenjene obedovanju. Po sogovornikovem mnenju naj bi bil zimski vrt urejen in zasnovan tako, da je hkrati del hiše in del vrta: »Ker je, tudi če ga odpremo, zavarovan s streho, je vanj mogoče postaviti pohištvo, ki je običajno namenjeno dnevnim sobam in salonom. Temu pa je po oblikah in udobju vse bolj podobno tudi vrtno pohištvo.« Lastnikom zimskih vrtov priporoča, naj imajo pri opremljanju te domače oaze za sproščanje pred očmi predvsem, da utegnejo zaradi sončne svetlobe hitro zbledeti barve na blazinah ali oblazinjenih delih pohištva, a hkrati dodaja, da so na voljo tudi tkanine, ki so zaščitene pred ultravijoličnimi žarki.

Velika potrata časa in denarja je zimski vrt predvsem tam, kjer začne počasi samevati, v njem pa se kopiči odvečna krama. Če ga že postavimo, je smiselno, da ga tudi uporabljamo, je še dodal sogovornik.

Delo in dom, 22. julij 2009

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE