VIDEO: Ali lahko AI in digitalna orodja gradnjo naredijo hitrejšo, cenejšo in manj stresno? (Marko Jaušovec in Iztok Šušteršič)

V tokratni epizodi podkasta Deloindom smo se z dr. Markom Jaušovcem, arhitektom, docentom ter prodekanom za izobraževalno dejavnost na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in dr. Iztokom Šušteršičem, soustanoviteljem in tehničnim direktorjem podjetja LynxCraft pogovarjali o prehodu iz analognega v digitalni način načrtovanja v gradbeništvu, prednostih in pasteh uporabe umetne inteligence, etičnih in moralnih vidikih uporabe digitalnih orodij ter prihodnosti tega zanimivega področja.

Od tuš risbe do umetne inteligence

Sogovornika smo najprej povprašali po zgodovini prehoda z analognega, ročnega načina načrtovanja arhitekture na digitalne postopke. Sogovornika razložita, da gre le za približno trideset let trajajoč proces, ki se v zadnjih letih odvija vedno hitreje. Opišeta začetke digitalizacije vse od klasičnega risanja s tušem preko računalniških programov, ki so omogočali digitalno risanje, kasnejših BIM (Building Information Modeling) programov vse do trenutnih novosti. Poglobili smo se tudi v razloge za tako počasen ritem prilagajanja digitalnim novostim.

VIDEO: Kaj prinaša novela gradbenega zakona (Helena Kovač in Saša Galonja)

Prednosti uporabe digitalnih orodij

Pogovor nadalje teče o prednostih digitalizacije za arhitekte in investitorje. Iztok Šušteršič razloži, da digitalizacija v teoriji sicer resnično omogoča bolj strnjene informacije, manj možnosti za napake, prihranek pri času ter nenazadnje finančnem vložku. V praksi pa zaradi različnosti programskih orodij, velikih stroškov licenc ter zahtevne izobrazbe digitalizacija v resnici še ni zaživela v polnem obsegu.

Jaušovec doda, da so prihajajoče generacije arhitektov bolj vešče uporabe digitalnih orodij, bolj samozavestno že pri razvoju osnovne ideje uporabljajo tehnologijo. Po mnenju sogovornikov bo zadnja revolucija na področju digitalizacije, to je pojav umetne inteligence, morda celo bolj privlačna za starejše generacije, ki se zahtevnim računalniškim programom za načrtovanje niso prilagodili. 

Marko Jaušovec in Iztok Šušteršič poudarjata: strah, da bodo digitalna orodja kmalu lahko nadomestila človeško domišljijo, je odveč. Foto Luka Maček

Prihodnost uporabe digitalnih orodij: človeški nadzor ostaja nujnost

Zanimalo nas je tudi, ali bodo digitalna orodja kmalu lahko nadomestila človeško domišljijo? Je strah arhitektov in drugih kreativnih ustvarjalcev upravičen? Sogovornika sta si edina, da tehnologija ne bo zmožna razbrati konteksta ter nadomestiti človečnosti, empatije in mehkih veščin komuniciranja. Po mnenju sogovornikov pa se bodo morali arhitekti naučiti digitalna orodja uporabljati v svoj prid ter si z njihovo pomočjo čim bolj poenostaviti delo. Digitalna orodja, ki so trenutno na voljo, še vedno zahtevajo ogromno revizije ter, najpomembneje, ne prevzamejo nobene odgovornosti. Odgovornost še vedno pade na projektanta.

Vizualizacije so lahko zavajajoče

Kako lahko digitalna orodja pripomorejo k vizualizaciji in doživetju arhitekture, preden je le-ta zgrajena? Sogovornika se strinjata, da je vizualizacija del predstavitve projekta, ki je lahko kurirana tako, da poudari dobre strani ter tudi skrije slabe strani projekta. Laičnega opazovalca lahko hitro navduši lepa vizualizacija, pa to nikakor ni garancija za kakovost projekta, ki se skriva v tlorisni zasnovi. Po njunem mnenju je potrebno vizualizacije jemati z rezervo ter se pri oceni kakovosti arhitekture ozirati (tudi) na druge aspekte projekta.

Sogovornika smo povprašali tudi o njunih osebnih izkušnjah z digitalizacijo, kaj ju je poklicno pritegnilo na to področje, o trenutnih projektih, njunem mnenju o projektu blejskih vil Studia Tim Fu, ter kakšnih novosti s področja digitalizacije v arhitekturi se najbolj veselita.

Vabljeni k poslušanju celotne epizode, ki jo najdete na vrhu tega prispevka.