VIDEO: Ali se da živeti od vrtnarjenja? Dva mlada pridelovalca brez olepševanja (Ana Kaker in Jan Avsenik)

Z Janom Avsenikom, ustanoviteljem podjetja Janov vrt, in Ano Kaker iz Liogarden.si smo se pogovarjali o podjetniškem aspektu vrtnarjenja. Kako sta se znašla v tem poklicu, ali je z vrtnarjenjem mogoče preživeti, kaj ju ob delu navdušuje in navdihuje ter kakšen je njun pogled na samooskrbo?

Podjetništvo na vrtu: od ideje do poklica

Pogovor se prične z osebnima zgodbama sogovornikov: kaj sta v mestu študirala, kaj ju je potegnilo nazaj v domače okolje ter kje sta našla navdih in znanje za začetek svoje vrtnarske poti. Zanimalo nas je tudi, ali sta prej delala v klasičnih službah in kako sta se znašla v podjetniških vodah ter si iz ljubiteljske dejavnosti ustvarila vsak svojo kariero.

Pogovarjali smo se tudi o delitvi dela; oba sogovornika pojasnita, da bi brez pomoči težko zmogla tolikšno obremenitev. Na srečo sta oba obdana z družinskimi člani, ki so vpeti tako v vrtnarstvo kot podjetništvo. Kakšen pa je njun tipičen dan? Sogovornika se strinjata, da tipičnega delovnega dne ni – vsak je malce drugačen glede na vreme, letni čas, nujne obveznosti in še marsikatero drugo spremenljivko. In ravno to jima pri njunem poklicu najbolj ustreza: odsotnost rutine in pristen stik s spreminjajočo se naravo. Ali se na svojih kmetijah ukvarjata samo z vrtninami ali imata morda tudi kaj živali? Ana Kaker že ima piščance, pa tudi zajce in konje, Jan Avsenik pa ima trenutno v načrtu nakup svojih prvih piščancev.

Ana Kaker (Liogarden.si) in Jan Avsenik (Janov vrt) o tem, kako iz vrtnarjenja ustvariti posel in živeti v stiku z naravo. Foto Marko Feist/Delo

Je mogoče živeti od vrtnarjenja

Pa je v Sloveniji mogoče preživeti od takšnega načina dela? Kje so realne meje in priložnosti, ali je to tržna niša, ki bi jo mladi lahko še bolj izkoristili? Sogovornika razložita, da je priložnosti res kar veliko, je pa treba v zakup vzeti tudi določene kompromise. To ni klasična služba, iz katere je mogoče oditi; poklicno vrtnarjenje je bolj življenjski slog, zato je dobro imeti še kakšno dodatno poslovno idejo. Pri Kakerjevih se ukvarjajo tudi z liofilizacijo sadja in zelenjave, Jan Avsenik pa izdeluje rastlinjake ter izvaja delavnice sonaravnega vrtnarjenja.

Samooskrba: ideal ali realnost

Pogovarjali smo se tudi o pomembnosti samooskrbe z zelenjavo, zlasti v luči trenutnih razmer v svetu. Včasih je imela skoraj vsaka hiša svoj lasten vrt, danes pa te vrtove nadomeščajo betonski tlakovci in nadstreški za avtomobile. Sogovornika smo povprašali, ali je samooskrba sploh realna možnost ali zgolj ideal. Ana Kaker razloži, da bi za popolno samooskrbo potrebovali preveliko površino vrta; po njenem mnenju je pot k samooskrbi odločitev za nakup lokalnih produktov bližnjih kmetij. Jan Avsenik vidi priložnost v majhnih pridelovalcih, ki delajo na manjših njivah brez mehanizacije in so specializirani za določeno vrsto produkta. Predvsem pa oba pozdravljata čim več medsebojnega povezovanja.

Vabljeni k poslušanju celotne epizode podkasta Deloindom, ki jo najdete na vrhu tega prispevka.