VIDEO: Bi živeli v hiši iz slame? O ceni, vlagi in življenjski dobi (Zala Peršin in Anton Pugelj)

Gradnja s slamnatimi balami v Sloveniji velja za nišno, zanimanje zanjo pa z vse večjo težnjo po uporabi naravnih materialov narašča. Z arhitektko Zalo Peršin in Antonom Pugljem, ustanoviteljem Centra sonaravne gradnje Gnezdo, smo se pogovarjali o prednostih, posebnostih ter predsodkih o gradnji s slamo.

Prijeten bivanjski občutek

Sogovornika najprej pojasnita, da slama ni samostojen gradbeni sistem, temveč predvsem naraven izolacijski material, ki se uporablja v leseni skeletni konstrukciji. Pri gradnji je treba konstrukcijo prilagoditi dimenzijam slamnatih bal, zato so stene lahko debele 50 centimetrov ali več. Debelejše stene sicer zavzamejo več prostora, vendar lahko postanejo tudi pomemben arhitekturni element, na primer pri oblikovanju sedalnih niš v globokih okenskih odprtinah. Prednost naravnih materialov ni le v načinu gradnje, temveč tudi v občutku bivanja. Sogovornika izpostavljata prijetnejšo notranjo klimo, toplejše površine in sposobnost glinenih ometov, da uravnavajo zračno vlago.

Voda, ogenj in glodavci

Slamnate stene so z notranje strani praviloma obdelane z glinenim ometom, z zunanje pa z apnenim. Pomembno je, da konstrukcija omogoča prehajanje vlage, saj je prav voda največji sovražnik slamnate gradnje. Če je slama dalj časa izpostavljena vodi, lahko začne propadati, zato je treba že pri načrtovanju predvideti zaščito pred padavinami, talno vlago in morebitnim puščanjem inštalacij. Tudi betonska plošča mora biti ustrezno hidroizolirana, inštalacije pa je smiselno speljati v ločeni ravnini, da morebitna voda ne pride neposredno do slame. Pomembna je tudi požarna varnost; sama po sebi je slama namreč gorljiv material. Po besedah sogovornikov pa je v balah močno stisnjena, stene pa so zaščitene z ometi, zato tako izvedena gradnja ustreza zahtevam požarne varnosti. Pogost strah predstavljajo še glodavci. Sogovornika pojasnita, da slama zanje ni zanimiva kot hrana, temveč le kot prostor za gnezdenje, zato je treba ustrezno izvesti gradbene detajle, ki glodavcem preprečujejo dostop.

Več kot le gradbeni material

Prav zaradi zahtevnosti detajlov sogovornika opozarjata, da takšna gradnja ni primerna za improvizacijo. Pomembno je sodelovanje arhitekta, statika, izvajalcev in investitorja ter uporaba preverjenih sistemov. Na žalost pri nas izkušenih izvajalcev ni prav veliko. Pomembna je tudi kakovost slame, saj gradbene bale niso enake običajnim kmetijskim balam. Pri izbiri je treba preveriti njihovo vlažnost, težo, način skladiščenja in pogoje, v katerih je bila slama pridelana in posušena.

Čas gradnje je primerljiv z drugimi lesenimi skeletnimi sistemi, sušenje glinenih ometov pa lahko zahteva nekoliko več časa.

Tudi finančno je gradnja s slamo lahko primerljiva s klasičnim načinom gradnje, seveda pa je končna cena objekta odvisna od detajlov, razponov konstrukcije ter velikosti steklenih površin.

Življenjska doba objekta iz slame je predsodkom navkljub popolnoma primerljiva z življenjsko dobo klasično grajenega objekta.

Pod črto gradnja s slamo ni preprosta bližnjica do doma, temveč zahteva premišljeno načrtovanje in dobro izvedbo. V zameno pa nudi kakovosten bivanjski občutek z majhnim okoljskim odtisom.

Celotno epizodo podkasta Deloindom najdete na vrhu tega prispevka.