VIDEO: Hidroponika ni sistem za lene – brez znanja rastline hitro propadejo (Ana Slatnar in Tjaša Jarc)

Hidroponika je v zadnjih letih postala priljubljena tema med ljubitelji rastlin. Nekateri jo vidijo kot sodoben način pridelave, ki prihrani čas in olajša nego, drugi kot rešitev za vrtnarjenje tam, kjer primanjkuje zemlje in vode. Toda strokovnjakinji prof. dr. Ana Slatnar z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete in Tjaša Jarc, soustanoviteljica trgovine z rastlinami Džungla, opozarjata, da hidroponika ni čarobna rešitev. Zahteva namreč dobro poznavanje rastlin in njihovih potreb.

Kaj pravzaprav je hidroponika in zakaj je postala priljubljena?

Hidroponika je način gojenja rastlin brez zemlje. Korenine rastejo v vodi ali posebnem inertnem substratu, rastline pa vsa potrebna hranila dobijo iz hranilne raztopine. Tehnologija hidroponike se je razvila predvsem zaradi potrebe po učinkovitejši pridelavi hrane na omejenih površinah. Glavne prednosti hidroponske pridelave so večji pridelek na kvadratni meter, manjša poraba vode in celoletna pridelava v rastlinjakih ali zaprtih prostorih.

Tjaša Jarc doda, da se je tudi na področju sobnih rastlin zgodil razmah hidroponike, predvsem v času epidemije, ko je veliko ljudi začelo zbirati tropske rastline in iskati načine za lažjo nego. Posebej priljubljeni so postali semihidroponski sistemi z rezervoarjem za vodo, ki omogočajo boljši nadzor nad zalivanjem.

Dr. Ana Slatnar kot največjo zmoto izpostavi prepričanje, da hidroponski sistem deluje sam od sebe. Ravno nasprotno – pridelovalec mora ves čas spremljati svetlobo, temperaturo, količino kisika v vodi, pH ter koncentracijo hranil. Če kateri od teh dejavnikov odstopa, lahko rastline zelo hitro propadejo. Prav tako je treba paziti, da rastlin ne pognojimo preveč, saj jim lahko previsoka koncentracija hranil poškoduje korenine. Zavedati se je treba tudi pomanjkljivosti zavarovanih prostorov, kot so rastlinjaki, kjer so temperature vedno optimalne. To pa pomeni velik potencial za pojav škodljivcev in njihovo hitro širjenje.

Hidroponika za začetnike

Za začetnike je hidroponika primerna, vendar le, če so pripravljeni rastline natančno opazovati in prepoznati njihove potrebe. Ključno je uporabljati gnojila, namenjena hidroponskim sistemom, redno čistiti sistem in skrbeti za ustrezno kakovost vode. Pri zelenjavi so za prve poskuse najprimernejše hitro rastoče listnate rastline, kot so solata, rukola, špinača in različna zelišča. Med sobnimi rastlinami se dobro obnesejo monstere, filodendroni, singoniji, spatifili in aglaoneme, medtem ko kaktusi in sukulente zaradi svojih prilagoditev na sušna okolja za hidroponiko niso najbolj primerni.

Kakovost hidroponsko pridelane zelenjave in socialna vrednost vrtnarjenja

Veliko pomislekov spremlja tudi kakovost hidroponsko pridelane zelenjave. Dr. Ana Slatnar poudarja, da je prepričanje o slabšem okusu predvsem mit. Na okus bistveno bolj vpliva stopnja zrelosti ob obiranju kot sam način pridelave. Lokalno pridelan paradižnik, ki dozori na rastlini, bo praviloma okusnejši od plodu, ki je bil obran prezgodaj zaradi dolgega transporta, ne glede na to, ali je bil vzgojen v zemlji ali hidroponsko.

Kljub številnim prednostim hidroponika ne more povsem nadomestiti klasičnega vrtnarjenja. Po mnenju sogovornic ima delo z zemljo pomembno socialno, terapevtsko in izobraževalno vrednost, saj ljudi povezuje z naravo in jih uči, kako nastaja hrana. Hidroponika zato ni zamenjava za vrt, temveč dopolnitev, ki je posebej uporabna tam, kjer primanjkuje prostora ali vode.

Strokovnjakinji sta si enotni, da hidroponika ni sistem za tiste, ki bi radi brez truda pridelali rastline. Primerna je za radovedne in natančne ljudi, ki jih veseli raziskovanje in so pripravljeni rastlinam nameniti čas. Ne glede na to, ali rastline rastejo v zemlji ali vodi, ostaja najpomembnejše isto – opazovanje, skrb in razumevanje njihovih potreb.

Celotno epizodo podkasta Deloindom najdete na vrhu tega prispevka.