Setveni koledar

Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Podkasti

VIDEO: Kako prenoviti kraško hišo, ne da bi izgubila svojo dušo (Ljubo Lah in Kaja Berlot)

Arhitekt dr. Ljubo Lah in Kaja Berlot sta v podkastu Deloindom združila strokovni in osebni pogled na prenovo kraških hiš – od varovanja dediščine do sodobnega bivanja.
Dr. Ljubo Lah in Kaja Berlot sta v podkastu Deloindom spregovorila o prenovi kraških hiš in ohranjanju njihove identitete. Foto Marko Feist/Delo
Dr. Ljubo Lah in Kaja Berlot sta v podkastu Deloindom spregovorila o prenovi kraških hiš in ohranjanju njihove identitete. Foto Marko Feist/Delo
16. 6. 2026 | 11:30
17. 6. 2026 | 09:40
4:43

O prenovi kraških hiš sta spregovorila raziskovalec kraške arhitekture izr. prof. dr. Ljubo Lah s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani ter novinarka in podjetnica Kaja Berlot, ki je pred kratkim prenovila svojo družinsko kraško hišo.

Od renovacije do prenove: zakaj besede niso nepomembne

Pogovor se začne z razmislekom o pojmih obnova, prenova in renovacija. Dr. Lah pojasni, da izraz »renovacija« tradicionalno med konservatorji ni bil priljubljen, saj pomeni »narediti nekaj novega«, medtem ko izraz prenova poudarja ohranjanje dediščine in njeno prilagoditev sodobnemu življenju. Kaja Berlot doda, da sta se z možem pri prenovi trudila ohraniti značaj hiše in njeno zgodovinsko identiteto.

Sogovornika ugotavljata, da se je odnos do kraške stavbne dediščine v zadnjih desetletjih bistveno izboljšal. Nekdaj so stare hiše pogosto veljale za manjvredne in so jih celo namerno rušili, danes pa njihova vrednost raste. Sogovornika sta si edina, da se na Krasu vse več domačij prenavlja z občutkom za prostor in tradicijo.

Kaj v resnici naredi hišo kraško?

Dr. Laha smo prosili, naj pojasni ključne značilnosti kraške hiše. Te zajemajo tako uporabo lokalno dostopnega gradbenega materiala kot poseben način umeščanja objektov na parcelo. Stavbe namreč praviloma obdaja borjač (notranje dvorišče) ter tako ustvarja zaščiten zunanji bivalni prostor. Pomembni elementi kraške domačije so še tako imenovani latnik, gank in linda, za kraške domačije pa je značilna tudi tesna povezanost naselja z rodovitno zemljo.

Družinska zgodba prenove več kot 200 let stare domačije

Kaja Berlot povzame osebno zgodbo prenove hiše, ki je v družini že od začetka 19. stoletja. Pri obnovi ji je bila v veliko pomoč knjižica zapiskov njenega dedka, ki je dokumentiral razvoj hiše skozi generacije. Prenova je bila zahtevna, saj je bila hiša dolga leta zapuščena.

Številne izzive so na srečo uspešno rešili s pomočjo lokalnih obrtnikov, ki dobro poznajo posebnosti kraških hiš.

Sogovornika opozarjata, da uspešna prenova kraške hiše ni le gradbeni projekt, temveč tudi spoštovanje zgodovine, prostora in lokalnega znanja. Foto Marko Feist/Delo
Sogovornika opozarjata, da uspešna prenova kraške hiše ni le gradbeni projekt, temveč tudi spoštovanje zgodovine, prostora in lokalnega znanja. Foto Marko Feist/Delo

Pred prenovo: najprej temeljit pregled objekta

Poseben poudarek sogovornika namenita pomenu kakovostne priprave na prenovo. Pred nakupom ali obnovo je treba temeljito preveriti stanje objekta, nosilnih zidov, strehe, instalacij in predvsem vlage. Po mnenju Ljuba Laha se mora investitor deloma prilagoditi stavbi, saj prenova ne pomeni popolnega prilagajanja stare hiše sodobnim željam.

Razgaljeni kamniti zidovi: tradicija ali sodobni trend?

V pogovoru se dotakneta tudi estetskih vprašanj. Lah opozarja, da tradicionalne kraške hiše niso imele vidnih kamnitih zidov, saj so bili ti praviloma zaščiteni z apnenim ometom. Današnja priljubljenost razgaljenega kamna je sodobna interpretacija, ki sicer ni povsem avtentična, a je postala del sodobnega dojemanja kraške arhitekture.

Vlaga, svetloba in energijska učinkovitost

Pogovor teče tudi o večnih izzivih pri prenovi – vlagi, svetlobi in energetski učinkovitosti. Pri prenovi je ključnega pomena najprej odpraviti vzroke vlage, šele nato se lotiti nadaljnjih posegov. Masivni kamniti zidovi zagotavljajo dobro toplotno stabilnost, zato je največ pozornosti smiselno nameniti izolaciji strehe in tal.

Kaja Berlot predstavi tudi konkretne rešitve, ki so se pri njihovem projektu izkazale za dobre.

Kako združiti sodobno bivanje in zgodovinsko arhitekturo?

V zaključku se sogovornika dotakneta vprašanja sodobnih dodatkov na zgodovinskih objektih. Dr. Lah meni, da morajo biti novi elementi prepoznavno sodobni, vendar oblikovno in materialno usklajeni z obstoječo arhitekturo. Pri prenovi je pomembno spoštovati izvorni značaj stavbe, hkrati pa ji omogočiti sodobno uporabo.

Dobra arhitektura je tista, ki se dobro stara

Za konec oba poudarita, da je največja vrednost kraških hiš prav v njihovi trajnosti in prilagodljivosti. Dr. Lah strne misli: »Dobra arhitektura je tista, ki se dobro stara.«

Celotno epizodo podkasta Deloindom najdete na vrhu tega prispevka.

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine