

O prenovi kraških hiš sta spregovorila raziskovalec kraške arhitekture izr. prof. dr. Ljubo Lah s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani ter novinarka in podjetnica Kaja Berlot, ki je pred kratkim prenovila svojo družinsko kraško hišo.
Pogovor se začne z razmislekom o pojmih obnova, prenova in renovacija. Dr. Lah pojasni, da izraz »renovacija« tradicionalno med konservatorji ni bil priljubljen, saj pomeni »narediti nekaj novega«, medtem ko izraz prenova poudarja ohranjanje dediščine in njeno prilagoditev sodobnemu življenju. Kaja Berlot doda, da sta se z možem pri prenovi trudila ohraniti značaj hiše in njeno zgodovinsko identiteto.
Sogovornika ugotavljata, da se je odnos do kraške stavbne dediščine v zadnjih desetletjih bistveno izboljšal. Nekdaj so stare hiše pogosto veljale za manjvredne in so jih celo namerno rušili, danes pa njihova vrednost raste. Sogovornika sta si edina, da se na Krasu vse več domačij prenavlja z občutkom za prostor in tradicijo.
Dr. Laha smo prosili, naj pojasni ključne značilnosti kraške hiše. Te zajemajo tako uporabo lokalno dostopnega gradbenega materiala kot poseben način umeščanja objektov na parcelo. Stavbe namreč praviloma obdaja borjač (notranje dvorišče) ter tako ustvarja zaščiten zunanji bivalni prostor. Pomembni elementi kraške domačije so še tako imenovani latnik, gank in linda, za kraške domačije pa je značilna tudi tesna povezanost naselja z rodovitno zemljo.
Kaja Berlot povzame osebno zgodbo prenove hiše, ki je v družini že od začetka 19. stoletja. Pri obnovi ji je bila v veliko pomoč knjižica zapiskov njenega dedka, ki je dokumentiral razvoj hiše skozi generacije. Prenova je bila zahtevna, saj je bila hiša dolga leta zapuščena.
Številne izzive so na srečo uspešno rešili s pomočjo lokalnih obrtnikov, ki dobro poznajo posebnosti kraških hiš.

Poseben poudarek sogovornika namenita pomenu kakovostne priprave na prenovo. Pred nakupom ali obnovo je treba temeljito preveriti stanje objekta, nosilnih zidov, strehe, instalacij in predvsem vlage. Po mnenju Ljuba Laha se mora investitor deloma prilagoditi stavbi, saj prenova ne pomeni popolnega prilagajanja stare hiše sodobnim željam.
V pogovoru se dotakneta tudi estetskih vprašanj. Lah opozarja, da tradicionalne kraške hiše niso imele vidnih kamnitih zidov, saj so bili ti praviloma zaščiteni z apnenim ometom. Današnja priljubljenost razgaljenega kamna je sodobna interpretacija, ki sicer ni povsem avtentična, a je postala del sodobnega dojemanja kraške arhitekture.
Pogovor teče tudi o večnih izzivih pri prenovi – vlagi, svetlobi in energetski učinkovitosti. Pri prenovi je ključnega pomena najprej odpraviti vzroke vlage, šele nato se lotiti nadaljnjih posegov. Masivni kamniti zidovi zagotavljajo dobro toplotno stabilnost, zato je največ pozornosti smiselno nameniti izolaciji strehe in tal.
Kaja Berlot predstavi tudi konkretne rešitve, ki so se pri njihovem projektu izkazale za dobre.
V zaključku se sogovornika dotakneta vprašanja sodobnih dodatkov na zgodovinskih objektih. Dr. Lah meni, da morajo biti novi elementi prepoznavno sodobni, vendar oblikovno in materialno usklajeni z obstoječo arhitekturo. Pri prenovi je pomembno spoštovati izvorni značaj stavbe, hkrati pa ji omogočiti sodobno uporabo.
Za konec oba poudarita, da je največja vrednost kraških hiš prav v njihovi trajnosti in prilagodljivosti. Dr. Lah strne misli: »Dobra arhitektura je tista, ki se dobro stara.«
Celotno epizodo podkasta Deloindom najdete na vrhu tega prispevka.