VIDEO: Kako urediti otroško sobo, ki raste z otrokom - Montessori nasveti in arhitekturne rešitve

V tokratni epizodi podkasta Deloindom smo z ustanoviteljico Inštituta montessori Melito Kordeš Demšar in arhitektko Evo Štrukelj, ki deluje pod imenom LesnaVesna, govorili o opremljanju otroških sob in drugih prostorov, namenjenih otrokom. Pogovor je tekel o specifikah načrtovanja prostorov za otroke, omogočanju samostojnosti s pomočjo primerne opreme in vključevanju otroka v izbiro dekorja. V pogovoru smo odgovorile tudi na dileme, kateri materiali in barve so primerni za otroške sobe, kako se lotiti opreme majhne otroške sobe ter oblikovanja svetlobe.

Otroška soba ≠ soba za odrasle: ključna razlika je spremenljivost

Po besedah Eve Štrukelj se morajo otroški prostori hitro prilagajati fazam razvoja. Dobrodošlo je več odprtega prostora za igro ter mehkejše, zaobljene linije in kanček igrivosti pri pohištvu. Tako za igro kot za učenje je pomembno, da lahko otrok prostor preuredi po svoje.

Otroške sobe iz slovenskih domov

Montessori pristop: samostojnost v vseh starostnih obdobjih

Melita Kordeš Demšar poudarja, da se Montessori pristop vedno prilagaja starosti otroka, rdeča nit pa je samostojnost: nizke odlagalne površine, odprte police, oblačila na dosegu rok, varno dostopna stikala in pručka, s pomočjo katere otrok sam pride do umivalnika ali okna. O praktičnih vidikih smo na deloindom.si že pisali.

Barvna shema: nevtralna osnova, barva v detajlih

Sogovornici svetujeta nevtralno, svetlo in svežo osnovo, ki podaljša življenjsko dobo interjerja. Barvne poudarke raje vnesemo s tekstili, dekorjem in igračami. Vpadljive tapete ali močno pisano pohištvo sta odsvetovali, saj se ga otroci hitro naveličajo in ga je težje kombinirati.

Sogovornici se strinjata, da naj bo otroška soba zasnovana preprosto, z naravnimi materiali in nevtralnimi barvami, saj tako prostor lažje raste skupaj z otrokom. Foto: Marko Feist/Delo

Materiali: čim bolj naravno, čim bolj popravljivo

Ker so otroci veliko v stiku s površinami, je izbira naravnih materialov smiselna – masiven les je prijeten na dotik, trajen in večkrat popravljiv, zato je trajnostna izbira.

Kako opremiti majhno otroško sobo?

Pogovor je tekel tudi o opremljanju majhnih otroških sob. Štrukljeva predlaga natančno izrabo prostora, združevanje funkcij pohištvenih kosov ter izrabo celotne višine prostora. Melita Kordeš Demšar pa razmišlja o aktivnostih, ki jih v prostoru počnemo ter prostoru, ki ga za to potrebujemo. Je kakšno aktivnost morda mogoče prestaviti v bivalni prostor? Hkrati opozori tudi na pospravljanje, vsaka stvar mora imeti svoje mesto, saj lahko prostor le tako funkcionalno služi svojemu namenu.

Svetloba: plastenje, orientacija in senčenje

Še en pomemben gradnik prostora, posebno otroške sobe, je svetloba; tako naravna kot umetna. Arhitektka poudari, da se v otroški sobi odvija veliko različnih aktivnosti, temu primerno je potrebno omogočiti prilagodljivost osvetlitve glede na potrebe po svetlobi. Za pisalno mizo je nujno, da ima dostop do svetlobe, zato jo umeščamo bližje okna, prav tako površine za igro. Temnejši del prostora pa izkoristimo za spanje in shranjevalne. Pri naravni svetlobi velja izpostaviti še senčenje oken, ki omogoča popolno zatemnitev sobe ter s tem bolj kakovosten počitek.

Melita Kordeš Demšar apelira, da je za otroka pomemben tudi vizualni stik z zunanjostjo, zato so okna brez parapeta v otroški sobi še kako dobrodošla. V primeru, da izvedba okna brez parapeta ni mogoča, predlagata, da se otroku s pomočjo pručke omogoči dostop do okna, tako, da lahko pogleda ven. Pručka naj otroku omogoči tudi dostop do stikal, saj so tako lahko samostojni pri izbiri svetil, ki bi jih želeli prižgati. 

Najpogostejše napake pri opremljanju otroških sob

Sogovornici smo za konec pogovora povprašali še o največjih napakah, ki se dogajajo pri opremljanju otroških sob. Strinjata se, da se največ napak pripeti, ko starši bolj kot za otroka prostor s pomočjo inspiracije s spleta opremljajo zase. Eva Štrukelj opozarja, da se bodoči starši pri opremi preveč osredotočajo na obdobje dojenčka, ki resnično hitro mine. Predlaga, naj se prostor pusti bolj nedorečen ter pripravljen na prilagajanje potrebam, ki bodo prišle v kasnejših obdobjih. Melita Kordeš Demšar pa sugerira še, naj se starši spustijo na kolena, ter opazujejo, kakšen prostor vidi otrok ter ga nato temu primerno prilagodijo z odstranitvijo vseh dragocenih in nevarnih elementov ter umeščanjem predmetov v vidno polje otroka.

Vabljeni k poslušanju celotne epizode, ki jo najdete na vrhu tega prispevka.