

Ali je montažna hiša res hitrejša pot do novega doma? V podkastu Deloindom smo se z Niko Bratović, vodjo komunikacij in marketinga v podjetju Marles, in Lukom Žvižejem, nekdanjim rokometašem in lastnikom montažne hiše, pogovarjali o hitrem tempu načrtovanja in izvedbe, pričakovani življenjski dobi, energetski učinkovitosti montažnih objektov ter izkušnjah bivanja v njih.
Pogovor se prične z Lukovimi izkušnjami bivanja v leseni montažni hiši. Zanimalo nas je, zakaj so se odločili za investicijo v montažno hišo, koliko časa že bivajo v njej in ali so imeli pred nakupom morda kakšne predsodke o montažnih hišah.
Zanimalo nas je tudi, kaj je tisti glavni razlog, zaradi katerega se ljudje odločajo za izbiro lesene montažne hiše. Nika Bratović kot glavne prednosti izpostavi izvedbo na ključ ter predvidljivost – tako s časovnega kot finančnega vidika.
Luka Žvižej
Od podpisa pogodbe do tega, da smo že živeli v hiši, je minilo manj kot eno leto.

Za montažne hiše je nekoč veljalo, da imajo krajšo pričakovano življenjsko dobo. Sogovornika se strinjata, da je takšno mišljenje preživeto. Po besedah Nike Bratović se zadnjih 60 let vlaga v vzpostavljanje zaupanja v montažne sisteme s pomočjo znanstveno podkrepljenih standardov in certifikatov. Seveda se je treba zavedati, da vsak objekt potrebuje redno vzdrževanje.
Luka Žvižej iz lastnih izkušenj pove, da je izvedba popravil in sanacij pri montažnem objektu pogosto precej preprostejša kot pri klasično grajeni konstrukciji.
Po besedah sogovornikov je natančno načrtovanje vseh detajlov ključnega pomena, predvsem zaradi prefabrikacije gradbenih elementov. Luko Žvižeja je presenetil širok spekter možnosti personalizacije – od prilagoditve tlorisne razporeditve do najmanjših detajlov, kot so na primer mikrolokacije električnih vtičnic.

Proces gradnje navduši predvsem s svojo hitrostjo, saj prefabrikacija omogoča postavitev objekta na lokaciji v zgolj nekaj dneh, sam proces od začetka načrtovanja do vselitve pa načeloma traja okoli leto dni. Investitor ima veliko svobode pri načrtovanju objekta, sistem lesene montažne gradnje namreč omogoča izvedbo objektov od najmanjših individualnih hiš do večjih večstanovanjskih objektov.
Objekte je po besedah sogovornice mogoče v primeru spremenjenih bivalnih potreb tudi naknadno dograjevati ali prilagajati.
Zanimalo nas je tudi, kako se montažne hiše prilagajajo sodobnim smernicam energijsko varčne gradnje. Nika Bratović našteje elemente, ki znatno vplivajo na nadzor bivalne klime v sodobnih montažnih hišah: talno ogrevanje, toplotno črpalko ter prezračevanje z rekuperacijo. Poleg tega današnje hiše pogosto vsebujejo tudi pametno opremo, ki optimizira porabo energije.
Luka Žvižej prizna, da so ob selitvi iz stanovanja v montažno hišo pričakovali dvig življenjskih stroškov, kar pa se ni zgodilo; stroški obratovanja so celo nižji.
Nika Bratović
Naša najstarejša hiša je starejša od 60 let, standardi in certifikati pa dokazujejo, da lahko montažne hiše trajajo več kot sto let.

Sogovornika poslušalcem polagata na srce, da je montažna gradnja povsem legitimna izbira za načrtovanje družinskega doma, pri čemer pa se velja obrniti na izvajalca z dobrim slovesom in referencami ter z dolgoletnim obstojem na trgu. Ne nazadnje pa ne gre pozabiti na dober odnos, saj je sodelovanje pri načrtovanju doma intenziven proces, za katerega je najbolje izbrati zanesljivega partnerja.
Vabljeni k poslušanju celotne epizode podkasta Deloindom, ki jo najdete na vrhu tega prispevka.