VIDEO: Prenova kleti v bivalni prostor brez napak (Gregor Knez in Igor Pejić)

Z Gregorjem Knezom, inženirjem gradbeništva in produktnim vodjo pri Mapei Slovenija, ter Igorjem Pejićem, strojnikom in obrtnikom gradbene stroke, smo se pogovarjali o prenovi kleti v bivalne prostore. Sogovornika pojasnita, kako se lotiti sanacije kapilarne vlage, kako urediti kakovostno prezračevanje, zagotoviti čim več naravne svetlobe, koliko se sme posegati v tlorisno razporeditev, kakšne so posebnosti izvedbe inštalacij ter nenazadnje, kakšen je strošek renovacije kleti.

Največji izzivi kletnih prostorov

Dandanes se zdi, da v luči pomanjkanja bivalnih nepremičnin marsikdo razmišlja tudi o renovaciji kletnih prostorov tako, da bi bili primerni za bivanje. S sogovornikoma smo se pogovarjali, kaj so največji izzivi kletnih prostorov in kje se pri renovaciji največkrat zatakne. Sogovornika se strinjata, da so glavni izzivi kletnih prostorov pomanjkanje naravne svetlobe, vlaga, slabo prezračevanje in nizka stojna višina.

Igor Pejić razloži, da je največja težava v tem, da se ljudje renovacij velikokrat lotevajo le površinsko – glavnih težav ne rešijo, temveč jih samo maskirajo. S tem sicer pridobijo nekaj let, dolgoročno pa to povzroča večje težave in višje stroške. Investitorji želijo velikokrat le največji izkoristek glede na svoj vložek, dejanska kakovost bivanja ter nenazadnje tudi zdravje prebivalcev v takšnem prostoru pa je sekundarna skrb.

Sogovornika na vse poslušalce apelirata, naj se renovacije kleti v bivalne prostore lotevajo celostno, dobro naj analizirajo prostor, kakovost gradnje ter vse napake in se reševanja težav lotijo pri vzroku samem.

Kapilarna vlaga in njeno prepoznavanje

Eden izmed glavnih problemov kletnih prostorov je kapilarna vlaga. Po besedah Gregorja Kneza gre za fizikalni proces, kjer vlaga iz tal skozi temelje prehaja v samo konstrukcijo. Vsi materiali so namreč porozni, v kapilarah se ustvarja vlek oziroma srk, skozi katerega potuje vlaga.

Kako pa opazimo, da ima objekt težave s kapilarno vlago? Knez pojasni, da je kapilarno vlago mogoče opaziti na zidovih od tal navzgor – pojavljajo se madeži oziroma mehurji barve, barva se lahko tudi lušči in odstopa. Kapilarna vlaga je sicer bolj izrazita pri objektih, grajenih na vlažnih tleh.

Gregor Knez in Igor Pejić o ključnih izzivih prenove kleti, od kapilarne vlage do učinkovitega prezračevanja in dolgoročno pravilne sanacije prostora. Foto Marko Feist

Metode sanacije vlage

Kako pa se lotimo sanacije kapilarne vlage? Gregor Knez predlaga dve metodi, ki se medsebojno dopolnjujeta.

Prva metoda je izvedba hidrofobne bariere, s katero preprečimo ali vsaj omejimo kapilarni dvig vlage. Odkop objekta za to metodo ni potreben, sanacija se izvede iz notranjosti. Čim nižje v zidu, tik nad tlakom, v zid v rastru 10 do 12 centimetrov izvrtamo luknje premera 12 milimetrov. Luknje temeljito očistimo ter vanje s pomočjo orodja vbrizgamo poseben gel na osnovi silanov. Vpojni materiali v zidu ta gel vsrkajo vase, tako nastane bariera, ki preprečuje vstop vlage v zidove. Takšno bariero je mogoče izvesti na zidovih različnih sestav – od opečnih in betonskih do kamnitih zidov, kjer je izvedba zaradi razvejanega sistema fug sicer nekoliko kompleksnejša.

Druga metoda, s katero saniramo kapilarno vlago, je nanos sušilnega ometa. Njihov namen je, da vlaga, ki je ostala v zidovih, čim hitreje preide v prostor ter tako suši zid. Takšnega zidu nato ne smemo zapreti z lateks barvo ali keramično oblogo – zaključni sloj sušilnega nanosa mora vlagi omogočati, da prehaja v prostor.

Prezračevanje kletnih prostorov

Nadalje nas je zanimalo, kako naj v kletnih prostorih poskrbimo za prezračevanje. Igor Pejić pojasni, da imamo za to na voljo tri rešitve: prva je naravno prezračevanje, pri katerem je treba redno odpirati okna, druga možnost so lokalni ventilatorji, tretja pa centralna rekuperacija.

Hkrati poudarja, da prezračevanja kletnih prostorov ne gre prepuščati vestnosti uporabnikov – bolj smiselno se je zanesti na avtomatsko prezračevanje, ki je stalno ter preprečuje zadrževanje vlage in uhajanje toplote.

Zakaj prezračevanje ni metanje toplote skozi okno (in kako ga večina dela narobe)

Svetloba, razporeditev in inštalacije

Pogovor je tekel tudi o možnostih rešitve pomanjkanja naravne svetlobe, kjer sogovornika predlagata povečanje obstoječih oken ter vgradnjo svetlobnikov – če razmere to dopuščajo. Možna je tudi kreativna uporaba ambientalne svetlobe, s katero lahko kletnim prostorom dodamo občutek naravne osvetlitve.

Zanimalo nas je tudi, koliko lahko v kletnih prostorih posegamo v tlorisno razporeditev, kakšne so možnosti za izvedbo nadomestnih nosilnih konstrukcij ter kakšni posebni izzivi se pojavljajo pri izvedbi elektro- in vodovodnih inštalacij v kleteh.

Za konec pogovora smo sogovornika poprosili še za grobo oceno stroška prenove kletnih prostorov ter nekaj nasvetov za vse, ki razmišljajo o prenovi kleti v bivalne prostore.

Vabljeni k poslušanju celotne epizode podkasta Deloindom, ki jo najdete na vrhu tega prispevka.