

O najpogostejših pasteh in napakah pri zavarovanju doma smo se pogovarjali s Petrom Filipom Jakopičem, direktorjem službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav, ter Tino Dular iz Slovenskega zavarovalnega združenja. Glavno sporočilo sogovornikov je jasno: pri zavarovanju nepremičnine ni pomembno le, da imamo sklenjeno zavarovalno polico, temveč tudi njena vsebina. Zavarovanje je namreč treba prilagoditi svojim dejanskim potrebam, ob pojavu škode pa ravnati premišljeno.
Voda je eden izmed najpogostejših razlogov za uveljavljanje škode, pri tem pa je treba razlikovati med škodo zaradi izliva vode in škodo zaradi vode, ki pride od zunaj. Izliv vode običajno pomeni poškodbo vodovodne napeljave ali cevi na gospodinjskih aparatih, zaradi katere voda zalije prostor. Poplave in meteorne vode pa predstavljajo druge nevarnosti, ki morajo biti ustrezno vključene v zavarovalno kritje. Po besedah Jakopiča naravne nesreče, kot so poplave in toča, povzročajo največjo škodo ob posameznih katastrofalnih dogodkih, v letih brez hujših naravnih nesreč pa je med pomembnejšimi vzroki škode izliv vode.
Potres praviloma ni vključen v osnovne pakete stanovanjskega zavarovanja, zato ga je treba dodatno urediti. V večstanovanjskih stavbah je pomembno, da so potresno zavarovani vsi etažni lastniki, najbolje skupinsko. Če bi bila stavba tako močno poškodovana, da bi jo bilo treba porušiti, zavarovalnina le za del stanovanj namreč ne bi zadostovala za obnovo celotnega objekta. Na višino zavarovalne premije za potresno zavarovanje vpliva tudi starost objekta, saj za starejše objekte velja, da niso grajeni po sodobnih protipotresnih standardih in so zato bolj izpostavljeni potresom.

Pri izbiri zavarovalne vsote je treba razlikovati med tržno in gradbeno vrednostjo nepremičnine. Jakopič pojasni, da je tržna vrednost cena, ki jo nepremičnina dosega na trgu, gradbena vrednost pa predstavlja strošek ponovne gradnje primerljivega objekta. Ti vrednosti se lahko precej razlikujeta, prav tako je treba biti pozoren na rast cen gradbenega materiala in dela. Cene namreč, posebno v zadnjem času, hitro rastejo, temu pa je treba prilagoditi tudi zavarovalno vsoto ter se tako izogniti podzavarovanju nepremičnine.
Običajne zavarovalne police za stanovanjsko opremo praviloma upoštevajo neko splošno kosovnico, ki pohištvo vrednoti po povprečju kosov nižjega cenovnega razreda na trgu. Drugače pa je treba postopati v primeru posedovanja posebnih oblikovalskih kosov, starin, umetnin, nakita in drugih predmetov, ki presegajo običajno vrednost gospodinjske opreme. Takšne predmete je treba zavarovalnici prijaviti vnaprej, njihovo vrednost pa dokazati s pomočjo računov, cenitev, fotografij in certifikatov. Pri zavarovanju opreme je treba preveriti tudi morebitne podlimite, torej omejitve izplačil za posamezne vrste predmetov. To je posebej pomembno, ko govorimo o kleteh, garažah in drugih prostorih, kjer so lahko določeni nižji zneski kritja.
Peter Filip Jakopič, Zavarovalnica Triglav
Če imate stol, na katerem je sedel Ludvik XIV., in je vreden več deset tisoč evrov, morate to že ob sklenitvi zavarovanja povedati zavarovalnici.
Zanimalo nas je, kakšen je pravilen postopek ob pojavu škode. Po besedah sogovornikov je treba najprej zaščititi ljudi in živali, šele nato se lahko lotimo zaščite premoženja in preprečevanja nadaljnje škode. Poškodbe je priporočljivo fotografirati, nastale stroške pa dokumentirati in zanje shraniti račune. Škodo je treba prijaviti čim prej, preden poškodovane predmete zavržemo, pa se je smiselno o tem posvetovati z zavarovalnico, saj bo morda zahtevala ogled in cenitev.

Po podatkih Tine Dular se približno petina pobud, ki jih obravnava mediacijski center pri Slovenskem zavarovalnem združenju, nanaša na premoženjska zavarovanja. Med temi primeri se polovica težav nanaša na višino izplačane zavarovalnine, polovica pa na zavrnjene škodne zahtevke, pogost vzrok sporov pa je prav izliv vode.
Če zavarovanec meni, da je zavarovalnica zahtevek neupravičeno zavrnila ali priznala prenizko odškodnino, se mora najprej pritožiti pri zavarovalnici. Ko je njen pritožbeni postopek uradno zaključen, lahko v enem letu od izdaje končne odločitve pri Slovenskem zavarovalnem združenju vloži pobudo za mediacijo. Mediator pomaga strankama poiskati skupno rešitev, vendar ne odloča kot sodnik in zavarovalnice ne more prisiliti v sklenitev poravnave. Če dogovora ni, lahko potrošnik spor nadaljuje po sodni poti. Varuh dobrih poslovnih običajev s področja zavarovalništva pa presoja, ali je zavarovalnica pri obravnavi primera ravnala v skladu z zavarovalniškim kodeksom in dobrimi poslovnimi običaji.
Tina Dular, Slovensko zavarovalno združenje
Ne moremo celotne odgovornosti prenesti samo na zavarovalnega zastopnika, ker mora biti lastnik odgovoren do svoje nepremičnine oziroma do svojega imetja.
Sogovornika sta si enotna, da moramo pri izbiri zavarovanja najprej razmisliti, pred katerimi nevarnostmi želimo zaščititi svoj dom, katere predmete imamo v lasti in ali obstajajo posebna tveganja, povezana z lokacijo nepremičnine. Nato je treba preveriti, ali polica vključuje vsa ustrezna kritja, kakšne so zavarovalne vsote in ali zanje veljajo kakšne omejitve. Pomembno je tudi, da zavarovalnemu zastopniku predstavimo svoje dejanske potrebe, ta pa nam mora razumljivo pojasniti pogoje, omejitve in izključitve. Obstoječo zavarovalno polico je smiselno pregledati tudi ob njeni obnovi, zlasti če so se vrednost nepremičnine, stroški gradnje ali naše premoženje vmes spremenili.
Celotno epizodo podkasta Deloindom najdete na vrhu tega prispevka.