21. 11. 2011
Izolacija podstrešja
Boštjan Smodiš preko spletne strani
Pozdravljeni,
živimo v 35 let stari hiši v Prekmurju. Zanima me izolacija podstrešja, ki je le delno pohodno v slemenu (1,2 metra). Kakšno izolacijo bi bilo najboljše izbrati (tlak, trdi tervol, stiropor, mehka volna ...)? Hiša ima nova lesena okna in fasade pa je izolirana s 15 cm stiropora in kritino esal.
Hvala že vnaprej za odgovor in lepo pozdravljeni.
Ker je podstrešje le delno pohodno, predlagam, da na stropno ploščo prosto položite vsaj 20 do 30 centimetrov debelo izolacijo iz kamene ali steklene volne, s toplotno prevodnostjo λ = 0,032 do 0,038 W/mK. Za ta namen lahko uporabite bodisi filc iz steklene volne bodisi plošče iz kamene ali steklene volne.
Prednost filca je predvsem v tem, da ga je – ker je stisnjen v razmerju 1 : 3 do 1 : 5 - lažje spraviti na podstrešje. Prednost plošč iz kamene volne pa v tem, da imajo večjo specifično težo, kar posledično pomeni, da imajo tudi fazni zamik večji. Večji fazni zamik bi se pri vas verjetno poznal predvsem v primeru, da je stropna konstrukcija lesena. Izolacija naj bo v vsakem primeru položena v dveh slojih s polovičnim zamikom.
Če boste uporabili plošče iz kamene ali steklene volne, naj bo vsaj zgornji sloj iz trših, kompaktnejših plošč (na primer iz kamene volne s specifično težo 50 do 80 kg/m3). Če boste na pohodnem delu položili trše plošče iz kamene volne (80 do 120 kg/m3), lahko neposredno na njih položite lesene vezane ali iverne plošče, v nasprotnem primeru pa boste morali pod njimi najprej vgraditi lesene podstavke ali narediti podkonstrukcijo iz letev.
Prek toplotne izolacije lahko položite še vetrno zaporo (na primer iz paroprepustne napenjalne folije z relativno difuzijsko upornostjo r ≤ 0,02m), kar je priporočljivo predvsem v primeru, da je podstrešje zelo odprto (če je izmenjava zraka zelo velika). Če boste v ta namen uporabili paroprepustne lesne plošče na pero in utor (vgradite jih lahko samo na tršo kameno volno ali na leseno podkonstrukcijo), boste podstrešje tudi lažje čistili.
Odgovarja: Tomaž Škerlep
strokovnjak za toplotno zaščito, hidrozaščito in sanacije stavb, GI ZRMK
Več nasvetov strokovanjkov
Madeži na fasadi
Pozdravljeni! Imamo pasivno hišo z rekuperacijo. Lansko leto smo zamenjali zunanje rešetke - te so sedaj bolj odmaknjene od fasade. Prejšnje pa so bile direktno na fasadi in za... Več >
'Andreja'
Tovrstne trdovratne madeže je na fasadi izjemno težko uspešno in dokončno odstraniti. Predlagamo čiščenje fasa... Več >
Vlaga po izolaciji fasade
Pozdravljeni.Starši živijo v stanovanjskem bloku, ki je zidan v 80-ih, z betonskimi stenami. Nahajajo se v tretjem nadstropju. V stanovanju so že predhodno zamenjali okna in si uredili prost... Več >
'KATARINA'
Vlaga, plesen
Spoštovani.Potrebujem pomoč. Živimo v 1. nadstropju hiše, stare približno 50 let. Do leta 2003 težav ni bilo. Tega leta smo stara lesena okna zamenjali s plastičnimi in takrat se je p... Več >
Barbara
Glede na opis sklepam, da je težava v kondenzaciji notranje (bivalne) vlage, ki jo proizvajate sami z normalnim življenjem. ... Več >