Ker je podstrešje le delno pohodno, predlagam, da na stropno ploščo prosto položite vsaj 20 do 30 centimetrov debelo izolacijo iz kamene ali steklene volne, s toplotno prevodnostjo λ = 0,032 do 0,038 W/mK. Za ta namen lahko uporabite bodisi filc iz steklene volne bodisi plošče iz kamene ali steklene volne.

Prednost filca je predvsem v tem, da ga je – ker je stisnjen v razmerju 1 : 3 do 1 : 5 - lažje spraviti na podstrešje. Prednost plošč iz kamene volne pa v tem, da imajo večjo specifično težo, kar posledično pomeni, da imajo tudi fazni zamik večji. Večji fazni zamik bi se pri vas verjetno poznal predvsem v primeru, da je stropna konstrukcija lesena. Izolacija naj bo v vsakem primeru položena v dveh slojih s polovičnim zamikom.

Če boste uporabili plošče iz kamene ali steklene volne, naj bo vsaj zgornji sloj iz trših, kompaktnejših plošč (na primer iz kamene volne s specifično težo 50 do 80 kg/m3). Če boste na pohodnem delu položili trše plošče iz kamene volne (80 do 120 kg/m3), lahko neposredno na njih položite lesene vezane ali iverne plošče, v nasprotnem primeru pa boste morali pod njimi najprej vgraditi lesene podstavke ali narediti podkonstrukcijo iz letev.

Prek toplotne izolacije lahko položite še vetrno zaporo (na primer iz paroprepustne napenjalne folije z relativno difuzijsko upornostjo r ≤ 0,02m), kar je priporočljivo predvsem v primeru, da je podstrešje zelo odprto (če je izmenjava zraka zelo velika). Če boste v ta namen uporabili paroprepustne lesne plošče na pero in utor (vgradite jih lahko samo na tršo kameno volno ali na leseno podkonstrukcijo), boste podstrešje tudi lažje čistili.

Odgovarja: Tomaž Škerlep

strokovnjak za toplotno zaščito, hidrozaščito in sanacije stavb, GI ZRMK