Če boste želeli na podstrešju urediti bivalne prostore, boste vsekakor morali na strehi dodati toplotno izolacijo in rezervno kritino. Ali boste ob tem zamenjali tudi betonske strešnike, pa je odvisno od tega, kako dobro so ohranjeni in kakšna je razlika v ceni. Če so obstoječi strešniki zelo dobro ohranjeni in če bo cena za dobavo in vgradnjo novih bistveno višja kot za demontažo in ponovno montažo starih, potem jih boste verjetno ohranili, sicer pa je bolj smiselno, da jih zamenjate z novimi. Če bi bil naklon strešin večji, ne bi razmišljali o frčadi in bi imeli novejše strešnike, potem bi bilo morda smiselno razmišljati o tem, da rezervne kritine ne bi vgradili, tako pa menim, da je vgradnja rezervne kritine v vašem primeru nujna.

Če imate dovolj svetle višine, je najbolj enostavno, da toplotno izolacijo položite med špirovce in pod njimi. Plasti od zgoraj navzdol si sledijo po naslednjem vrstnem redu:

• kritina (npr. betonski strešniki),
• lesene letve (dimenzija in razdalja je odvisna od vrste kritine),
• zračni sloj minimalne debeline 4 cm (vmes kontra letve),
• rezervna kritina (paroprepustna napenjalna folija z r = 0,02 m),
• podloga iz npr. smrekovih desk debeline 2,4 cm,
• prva plast toplotne izolacije (vmes  špirovci),
• druga plast toplotne izolacije (vmes letve 5 / 6 ali 5 / 8 cm),
• parna ovira (folija z difuzijsko upornostjo r = 2 m),
• tretja plast toplotne izolacije (vmes tipska kovinska podkonstrukcija in vse morebitne inštalacije, električni kabli, itd.)
• in na koncu še stropna obloga iz npr. mavčno-kartonskih plošč.

Za toplotno izolacijo vam svetujem kameno volno, notranji sloj je lahko tudi iz steklene volne. Debelina izolacije naj bo vsaj 25 cm, je pa to odvisno tudi od tega, kako bodo izolirane preostale obodne konstrukcije in kako kakovostno izolacijo boste izbrali  (λ = 0,040 do 0,032 W / mK). Seveda ni pomembna samo debelina izolacije, temveč tudi kakovost njene vgradnje: med lesenimi deli in izolacijo ne sme biti nobenih špranj in praznih prostorov. Zračni sloj je samo pod kritino, v sami toplotni izolaciji pa ga ne sme biti! Parna ovira mora biti zrakotesna, vsi priključki, preboji in preklopi morajo biti zalepljeni! Obloga je lahko enoslojna (1 x 12,5 mm) ali še bolje dvoslojna (2 x 12,5 mm). Po potrebi lahko namesto navadnih  izberete ognjeodporne plošče. Namesto mineralne volne lahko izberete tudi kakšen drug material: na primer plošče iz lesnih vlaken ali celulozne kosmiče, pri čemer pa bi bila optimalna sestava verjetno malo drugačna.

Če vam primanjkuje svetle višine, lahko prvi sloj toplotne izolacije iz ustrezno trde kamene volne (npr. Termotop) položite nad špirovce, drugi sloj med špirovce, tretji sloj pa pod špirovce. Seveda morate tudi tu nad prvim slojem toplotne izolacije vgraditi rezervno kritino, med drugim in tretjim slojem pa parno oviro.

Frčada je seveda dražja kot strešno okno, kakšni so stroški za njeno izvedbo, pa vam zelo težko odgovorim. To je zelo odvisno od velikosti, naklona, kritine (pri manjšem naklonu boste morali strešnike zamenjati s pločevino), itd.

Za morebitna dodatna vprašanja in pojasnila se lahko obrnete na našo gradbeno svetovalno pisarno, ki poteka po predhodnem dogovoru ob ponedeljkih med 15. in 18. uro. Prijavite se lahko vsak dan med 8. in 12. uro na tel. 01/280 83 64 ali 041/708 805.

Odgovarja: Tomaž Škerlep

strokovnjak za toplotno zaščito, hidrozaščito in sanacije stavb, GI ZRMK