19. 1. 2012

Na fasadi so se pojavile glivice - alge

Andreja po elektronski pošti

Pozdravljeni,

Hiša je stara 80 let, ima štirikapno streho in lesene strope. Grajena je iz 40 cm debele opeke. Pred 25. leti smo jo izolirali s 5 cm stiroporjem in na to dali fasado demit. Skupna debelina zunanjega zidu je zdaj 49 cm. Na fasadi so se pojavile glivice ali alge, fasada je namreč vsa siva, ponekod zelenkasta, zlasti na severni strani. Radi bi odstranili glivice – alge. Svetovali so nam, naj jih speremo z aparatom »VAP«, posušimo in nato v razmaku 8 ur dvakrat premažemo s tekočino za odstranjevanje glivic – alg. Ali je ta postopek pravilen? Katero sredstvo za odstranjevanje je najbolj učinkovito in kaj storiti, da fasada v prihodnje ne bi spet posivela?

Razmišljamo o dodatni toplotni izolaciji hiše, za kar bi vložili vlogo za nepovratna sredstva Eko sklada. Toplotno izolacijo bi dali na obstoječo fasado. Kakšno debelino izolacije priporočate (rekli so nam 15 cm) in kateri material? Na trgu je več vrst polistirena, radi bi izbrali kakovostnega, da bi fasada dihala in da se glivice – alge ne bi spet pojavile. Morda mi lahko priporočite tudi proizvajalca oziroma ponudnika. Ob novi izolaciji bo treba zamenjati tudi okenske police. Kakšen material za okenske police priporočate?

Imamo pa še en problem, ki se je pojavil v kopalnici v prvem nadstropju, potem ko smo vgradili trislojna okna. Na podstrešju smo takrat kar na tla položili 20 cm stiropora, vendar se je kljub temu v kotih v kopalnici pojavila plesen. Odpiramo okna, a to ne pomaga. Kako naj to rešimo za stalno? Premazi učinkujejo le kratkoročno. V drugih prostorih nimamo težav z vlago in plesnijo.

Hvala za nasvet in lep pozdrav,

Andreja

Alge na fasadi spadajo med t. i. biogene poškodbe. Za zdaj ni bilo dokazano, da bi vplivale na funkcionalnost fasade, so pa gotovo estetsko neprijeten pojav in vir nezadovoljstva, čeprav temu včasih rečemo tudi »naravna patina«. V naravi jih lahko opazimo praktično povsod: na kamnitih ploščah, na vidnem betonu, na lesenih ograjah, na steklu, na kovinskih okenskih policah in celo prometnih znakih. Tudi Plečnikove vežice na ljubljanskih Žalah, na primer, niso imune proti temu pojavu.

Neupravičeno bi bilo trditi, da so zaključni fasadni sloji (omet oz. barvni nanos) krivi, če se na njih pojavijo alge. Zelo pomembna je neposredna okolica stavbe (prisotnost vegetacije in vode), zaščitenost fasade pred padavinami (nadstreški) in obsevanost fasade s soncem. Marsikaj pa je seveda odvisno tudi od zaključnega fasadnega sloja: na bolj grobi površini imajo alge več hrane in boljši oprijem, bolj vodovpojni ometi so zaradi daljšega sušenja po padavinah dovzetnejši za razvoj alg.

Za toplotno zaščitene zunanje stene so značilne tudi nižje površinske temperature fasade kot pri neizoliranih stavbah, ker je toplotni tok navzven upočasnjen. Zato se tudi počasneje sušijo, kadar se zaključni sloj navlaži. To je razlog, da se na marsikateri hiši alge na fasadi pojavijo prvič šele po izvedbi dodatne toplotne zaščite. Seveda to ni pravilo, ampak je odvisno od dodatnih robnih pogojev, kot je bilo zgoraj že omenjeno. To tudi še zdaleč ne pomeni, da naj ne bi izolirali hiš zaradi strahu pred morebitnim pojavom alg.

Proizvajalci zaključnih fasadnih slojev zato svojim izdelkom dodajajo algicide, ki zavirajo nastanek alg. Pri tem jih omejuje vedno strožja okoljska zakonodaja, saj se ti dodatki sčasoma spirajo s fasade in lahko onesnažijo zemljo in podtalnico. Trajne rešitve torej ne moremo pričakovati, kar za nekaj let pa bi korektno pripravljen material moral opravljati tudi to svojo funkcijo.

V območjih, kjer v naravi ali na obstoječih stavbah opazimo alge, lahko torej največ storimo s primerno arhitekturno zasnovo in orientacijo stavbe in z izbiro zaključnih slojev primerne strukture, pri čemer izvajalca oz. dobavitelja opozorimo na posebne zahteve glede zaščite pred algami. Pri obstoječi stavbi smo seveda omejeni le na to zadnjo možnost.

Najbolj priporočljivo je, da prosite tehničnega strokovnjaka proizvajalca fasadnega sistema, da si vašo fasado ogleda in pripravi predlog sanacije pojava alg. Sanacija praviloma res obsega tudi pranje fasade pod pritiskom in nanos posebnih sredstev, vendar je treba pri tem ravnati strokovno in paziti tudi na kemijsko ustreznost in medsebojno skladnost uporabljenih sredstev. Trajne rešitve vam verjetno noben proizvajalec ne bo jamčil in nekoč v prihodnosti bo treba postopek ponoviti.

Dodatna izolacija obstoječe stavbe je v vašem primeru (5 cm obstoječe izolacije) smiseln ukrep, pri čemer bi bilo logično zamenjati tudi okna (če jih še niste). Kakšne bodo okenske police, je stvar vaše osebne odločitve, vsekakor pa morajo bi vgrajene s pravilnim padcem navzven in z dovolj previsa prek ravnine fasade. Tako kot pri vseh gradbenih posegih je tudi tu zelo pomembna pravilna izvedba, da se vam voda ne bo ob padavinah izcejala z robov polic po fasadi (kar je eden značilnejših z algami povezanih pojavov).

Dodatno izolirane stene ne bodo bistveno manj »dihale« (čeprav je to strokovno zelo neprimeren izraz) kot doslej, če le ne boste vgradili preveč parozapornih zaključnih slojev. Karkoli že kdo razume pod dihanjem sten, to tako ali tako nima povezave z nastankom alg na fasadi. Tehnične službe večine ponudnikov izolacij in fasadnih ometov na našem trgu vam bodo z veseljem svetovale pri izbiri materialov, vi pa jih prosite še za izračun difuzije vodne pare za predlagano rešitev. Pri izvedbi je treba paziti predvsem na ustrezno pritrjevanje sloja toplotne zaščite (lepljenje oz. sidranje po navodilih proizvajalca) in predhodno dobro pregledati stanje obstoječe fasade.

Polistiren na našem trgu je praktično le dveh osnovnih tipov, ekspandiran (»navaden«) in z dodatkom grafita za zmanjšanje toplotne prevodnosti. Predlagam vam, da zaprosite za več ponudb, tako za kontaktne fasade na osnovi polistirena kot na osnovi kamene volne. Predlagana debelina 15 cm je na oko ustrezna (tudi glede na trenutna merila za pridobitev subvencije), kaj pa centimeter več ali manj pomeni za celotno energijsko bilanco stavbe in za obratovalne stroške (ter za vračilno dobo investicije), pa bi povedali šele podrobni izračuni. V okviru ponudbe primerjajte vse postavke, npr. garancijske roke in pogoje ter razne dodatne storitve, ne zgolj ceno materiala in izvedbe. Zelo koristno je, da vam strokovnjak preveri tudi skladnost obstoječega ogrevalnega sistema z načrtovanim novim stanjem. Če se boste potegovali za subvencijo Eko sklada, se obvezno najprej dobro seznanite s pogoji, ki jih morate izpolniti, in z vrstnim redom posameznih korakov.

O vzrokih za plesen v kopalnici je na daljavo težko soditi, zato tu le ugibam. Morda je stik medetažne konstrukcije in zunanje stene po polaganju polistirena na podstrešju postal izrazitejši toplotni most (toplotni tok se je izdatneje preusmeril v to območje), zato so se površinske temperature znižale. Lahko je vzrok v vgradnji novih oken, ki tesnijo bolje kot stara okna, zato je običajen režim prezračevanja neustrezen za novo stanje. Priporočljiva je vgradnja ventilatorja zadostne zmogljivosti, ki deluje še vsaj nekaj minut po uporabi kopalnice (tuširanje, kopanje). Če boste hišo dodatno toplotno izolirali tako, da bo izolacija sklenjena po vsem zunanjem ovoju, in če boste vzdrževali primerno vlažnost zraka, potem bi se morali znebiti tudi tega problema.

Odgovarja: mag. Miha Tomšič

Več nasvetov strokovanjkov

 Pošljite nam vprašanje

Mikrovent

Pozdravljeni, v starejši hiši bomo menjali stara lesena okna z novimi pvc. Sedaj pa nas zelo zanima sistem prezračevanja mikrovent. Ali mi lahko kdo posreduje svoje izkušnje te... Več >

Barbara

Več >

Kaj saditi v balkonsko visoko gredo?

Čez 10 dni dobim visoko gredo za na balkon š60xv50xd120 in me zanima, kaj bi lahko poleg zelišč v tem časovnem obdobju sadil. Sem upokojenec in veliko kuham. Rabim tudi nasvet za vseb... Več >

Jure

Več >

Barva za ploščice

Rad bi prebelil stene, ki so v celoti iz plosčic. Zanima me, ali je edina rešitev, da ploščice odstranim, ali obstaja kaj, da samo prekitam čez ploščice in nato samo prebelim. ... Več >

Jože

Več >

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE