28. 1. 2015
Namesto bojlerjev toplotna črpalka
Stane iz Ljubljane po običajni pošti
V hiši pripravljamo toplo vodo s tremi bojlerji. V pritličju v kuhinji imamo petlitrskega, v kopalnicah v 1. in 2. nadstropju pa 80-litrska. Vse tri bi zamenjali s sanitarno toplotno črpalko, ki bi jo namestili v kleti. Zanima me, kako toplotno črpalko priključiti na centralni sistem ogrevanja sanitarne vode, ki ga zdaj nimamo. Kakšni gradbeni posegi so za to potrebni in kolikšni bi bili stroški zanje in za toplotno črpalko. Zdaj plačujemo nekaj več kot 90 evrov za elektriko na mesec, v hiši pa živimo trije, občasno štirje. Koliko bi se nam poraba elektrike zmanjšala, če se odločimo za toplotno črpalko?
Na vprašanje bralca je mogoče odgovoriti zgolj okvirno, saj se objekti med seboj razlikujejo. Kakor pravi Davor Zaveršnik iz podjetja Termo-tehnika, je mogoče na podlagi podatkov, ki jih je posredoval bralec, podati le okvirne ocene stroškov in prihrankov: »Za tri oziroma občasno štiri porabnike se topla sanitarna voda pripravlja v treh ločenih bojlerjih, kar nanese približno 30 evrov na mesec ali 360 evrov na leto, v hiši pa ni centralnega razvoda tople sanitarne vode. Priporočam vgradnjo toplotne črpalke z 230-litrskim hranilnikom vode, pri čemer bi bilo treba poskrbeti tudi za razvod tople sanitarne vode. Stroški izvedbe so odvisni od konstrukcije objekta in možnosti prebojev ter razdalj.« Zaveršnik ocenjuje, da bi bil strošek razvoda med 250 in 300 evri, za natančno številko bi bil potreben ogled samega objekta. Naložba v toplotno črpalko skupaj s priključitvijo na razvod vodovodnega omrežja bi stala približno 2000 evrov, pri čemer priključitev na vodovodno omrežje vključuje tudi vse potrebne armature, montažni, tesnilni in pomožni material. Bralec bi moral torej za celotno naložbo odšteti okrog 2300 evrov, zanjo bi lahko izrabil možnost pridobitve nepovratnih sredstev Eko sklada – v letu 2014 je bilo to 250 evrov, višina letošnje subvencije bo znana, ko bo Eko sklad objavil nove pozive. »Strošek ogrevanja sanitarne vode s toplotno črpalko ob sedanji porabi bi bil približno sedem evrov na mesec oziroma 84 evrov na leto. Strošek za pripravo tople sanitarne vode bi se torej s 360 evrov na leto zmanjšal na 84 evrov, kar pomeni 276 evrov prihranka,« pravi Zaveršnik in dodaja, da bi se naložba z upoštevano subvencijo Eko sklada povrnila v sedmih letih in pol. V objektih z že urejenim centralnim razvodom tople sanitarne vode ali večjo porabo tople sanitarne vode bi bila vračilna doba naložbe krajša. Med prednostmi vgradnje sanitarne toplotne črpalke v primeru našega bralca sogovornik opozori na nov razvod tople sanitarne vode in predvsem do okolja prijaznejši način ogrevanja sanitarne vode, dobrodošel stranski učinek pa je tudi nižja temperatura v prostoru, v katerem bo stala toplotna črpalka (klet, shramba).
»V primeru, kot ga opisuje bralec, je treba pred vgradnjo sanitarne toplotne črpalke preveriti, ali že obstaja dovod tople vode iz kurilnice do odjemnih mest (kuhinja, kopalnice). Če ne, je treba najprej poskrbeti za to, kar pa je manjši poseg,« pravi Yasin Jodeh iz podjetja Atlas Trading in dodaja, da gre za eno vodovodno cev od mesta, predvidenega za postavitev toplotne črpalke, do vsake kopalnice, pri čemer se obstoječi električni bojlerji odstranijo. »Strošek izvedbe je približno 15 evrov na meter razdalje, za vsak preboj skozi zid ali strop pa je treba odšteti še 30 evrov. Strošek vgradnje kakovostne toplotne črpalke je, odvisno od tipa črpalke, med 1800 in 2000 evri,« še pravi sogovornik. S toplotno črpalko po njegovih besedah prihranimo na več ravneh: »Najprej pri stroških priprave tople vode, saj se ti zmanjšajo za najmanj dve tretjini, poleg tega odpade strošek vzdrževanja treh ločenih električnih bojlerjev. Za zagotavljanje učinkovitosti in zadostne količine tople vode je pri manjših električnih bojlerjih treba redno čistiti vodni kamen in menjati grelnike, medtem ko toplotna črpalka ne potrebuje vzdrževanja. Življenjska doba kakovostne toplotne črpalke je 20 let.«
Odgovarja: predstavnika podjetij Termo-tehnika in Atlas Trading
Več nasvetov strokovanjkov
Kako popraviti zidne razpoke
Lep pozdrav.Imam hišo, staro 10 let. V notranjosti so se pojavile manjše razpoke in to samo v zgornjem nadstropju. V spodnjem jih ni. Kako popravit razpoke, da bo učinkovito. Razpoke smo prekitali,... Več >
'Mateja'
Spoštovani, če gre za rahle razpoke do 0,2 mm, potem se obrnite na mojstra slikopleskarskih del. Ta vam bo najve... Več >
Izolacija stanovanja nad garažo
'Pozdravljeni!Stanovanje imam v 35 let stari stavbi, kjer so spodaj garaže, nad njimi pa omenjeno stanovanje. Zgradba ima na eni strani dvorišče, na drugi pa strugo reke. Strop garaž je še popolnom... Več >
'Miha'
Celovito in razumljivo ste opisali težave in pokazali pravo pot k rešitvi. Tu še podrobno po alinejah: Več >
Estrih na monta ploščo
'Nedavno sem kupil stanovanje v bloku letnik 1964. Pri adaptaciji smo iz dnevne sobe ter veže odstranili parket ter nekakšne vlaknene plošče, ki so bile pod parketom. Pod tem je direktno monta ploš... Več >
'Marko'
Vlaknene plošče pod parketom so bile med drugim namenjene za zvočno izolacijo. Da se udarni zvok (npr. od hoje) tudi v bodoč... Več >