Na podlagi vašega opisa stanja toplotnega ovoja hiše je razvidno, da je stavba delno že toplotno zaščitena, vsaj minimalno. Glede na sedanje razmere (zahteve po učinkovitosti, cene goriv) pa bi vam vseeno predlagal razmislek o prihodnjem izvajanju naslednjih gradbenih ukrepov:

- Ko bo fasada objekta dotrajana in jo bo treba prenoviti, jo boste dodatno toplotno zaščitili z verjetno vsaj 15 cm toplotne izolacije. Takrat se boste odločali tudi o morebitni zamenjavi lesenih oken (glede na njihovo iztrošenost) ali vsaj zamenjavi termopana, če je to tehnično mogoče izvesti na ustrezen način.

- Ker je hiša vkopana, boste verjetno razmišljali o dodatni toplotni zaščiti kletne stene z notranje strani, pri čemer domnevamo, da s hidroizolacijo te stene ni težav. Pri klasičnih rešitvah je mogoča izvedba notranje izolacije na steni, ob korektni namestitvi parne ovire/zapore ter stenske obloge.

- Dodatna toplotna izolacija mansarde je sicer dobrodošel ukrep, verjetno pa v vašem primeru ne pride u poštev zaradi nove kritine – razmišljanje bo potekalo samo v smeri dograjevanja sistema na ustrezen način s spodnje strani.

Sklepamo lahko, da vaše kratkoročno razmišljanje poteka predvsem v smeri pocenitve uporabljane toplote za ogrevanje, saj so gradbeni ukrepi za zmanjšanje toplotnih izgub verjetno bolj dolgoročne narave (izjema je izolacija fasade). Če uporabljate kurilno olje z vsaj približno učinkovito napravo, cena pridobljene toplote presega 120 €/MWh.
V razmislek vam predlagamo idejo o uporabi sodobne kurilne naprave na lesno biomaso, kjer se pridobljena toplota pri uporabi drv oziroma peletov giblje med 35 in 55 €/MWh. Prednost te tehnologije je pridobivanje ogrevalnega medija na višji temperaturi, s katerim lahko hišo ogrevate skozi celotno ogrevalno sezono. Napravo bi lahko postavili v obstoječo kotlovnico, če je ta dovolj velika. Pri izračunu ekonomske upravičenosti naložbe je treba upoštevati tudi starost obstoječega oljnega kotla (20 let?) in potrebo po njegovi siceršnji zamenjavi. Glede na tipično letno rabo kurilnega olja in izvedbo novega sistema (drva ali peleti) so vračilne dobe takšne zamenjave med 6 in 10 let.

Druga možnost je nadgradnja obstoječega sistema na olje s toplotno črpalko tipa zrak/voda. V milejših razmerah ogrevalne sezone, če je takrat mogoče ogrevanje z medijem nižje temperature, bi s takšno tehnologijo nadomeščali porabo kurilnega olja s cenejšo toploto iz TČ - od 45 do 55 €/MWh. Tudi takšna investicija ni zanemarljiva. Predvsem pa je količina nadomeščene toplote iz olja odvisna od toplotne zaščite vaše hiše in sposobnosti ogrevalnega sistema, da zadovoljivo ogreva hišo z medijem na nižji temperaturi (takrat TČ dela zelo učinkovito ob predpostavki zadostne moči). Ko bi na hiši v prihodnosti izvajali ukrepe gradbene sanacije, bi se postopoma zmanjšale tudi potrebe po ogrevalni moči, sočasno bi se zniževala obratovalna temperatura ogrevalnega sistema. S tem bi lahko TČ postopoma prevzela  funkcijo ogrevalne naprave v celoti.

Bralca vabim, da se pred odločitvami za morebitne izboljšave dogovori za obisk v energetski pisarni Ensvet (www.ensvet.si) in različne možnosti bolj podrobno prouči v razgovoru s svetovalcem.