12. 4. 2016
Ogrevanje hiše
Ivo Ketiš iz Maribora po običajni pošti
Pozdravljeni,
gradbene svetovalce prosim za strokovni nasvet pri izbiri ogrevanja enodružinske hiše. Ogrevamo jo s plinom, vendar je plinska peč dotrajana. Zdaj sem pred dilemo, ali kupiti novo plinsko peč ali toplotno črpalko zrak-voda.
Hiša je stara 35 let, talna obloga v njej je parket, ogrevala v prostorih pa so radiatorji. Ukvarjam se predvsem z vprašanjem, kaj je bolj smotrno s stroškovnega vidika. V primeri odločitve za črpalko najbrž ne gre samo za strošek zanjo, temveč tudi za vsa dodatna dela, ki bi bila v tem primeru potrebna v 35 let stari hiši. Zanima me tudi, kakšen je izkoristek gretja in kakšni so stroški vzdrževanja.
Vaša hiša je stara 35 let in glede na to, da niste navedli debeline toplotne izolacije, sklepam, da je hiša brez toplotne izolacije. V primeru, da ne načrtujete energetske sanacije stavbnega ovoja, bi bila najprimernejša izbira sodobna kondenzacijska plinska peč z zelo visokimi izkoristki ogrevanje. Poleg tega imate v hiši radiatorsko ogrevanje in predvidevam, da je projektirano na visokotemperaturni režim 90/70° C (takšen sistem se je projektiral pred 35 leti).
Če bi hoteli vašo hišo ogrevati z pomočjo toplotne črpalke, bi jo zelo težko ogreli na primerno temperaturo in poraba električne energije bi bila zelo visoka. Toplotna črpalka lahko segreje ogrevno voda na 55° C s solidnimi izkoristki. Za doseganje višjih temperatur ogrevne vode, pa se izkoristek zniža. Ob temperaturi ogrevne vode 55° C, bi bili vaši radiatorji le topli. Ker so projektirani na višji temperaturni režim, bi bil za zadostno ogrevanje prostorov absolutno premajhni.
Ogrevalni sistemi, ki se ogrevajo z toplotno črpalko morajo biti nizkotemperaturni. Med te sisteme spadajo talno in stensko ogrevanje. Lahko se uporablja tudi za ogrevanje preko radiatorjev, vendar mora biti njihova površina ustrezno velika, da oddajo dovolj toplote v prostor.
Pri toplotni črpalki je doseganje visokih temperatur (dovod nad 55°C) mogoče, vendar moramo upoštevati tudi to, da bo ta delovala pri visokih temperaturnih razlikah (npr. dovod 60° C pri zunanji temperaturi -10° C, dt = 70°C), kar dolgoročno predstavlja veliko obremenitev za napravo. Proizvajalci za dosego primerne temperature pri teh pogojih izkoriščajo različne pristope (npr. povečanje vrtljajev kompresorja, dodatni kompresor). Toplotna črpalka je v teh primerih polno obremenjena (»deluje v rdečem polju«).
Vgradnjo toplotne črpalke za ogrevanje vam svetujem le v primeru, da načrtujete dobro toplotno izolacijo stavbe (debelina toplotne izolacije na stenah med 12 – 15 cm, streha ali strop vsaj 30 cm toplotne izolacije in stavbno pohištvo s toplotno prehodnostjo Uokna vsaj 1,1 W/m2K).
Lahko pa se odločite za nabavo hibridne toplotne črpalke. Slednja deluje kot kombinacija toplotne črpalke, ki za lažje premagovanje vršnih obremenitev uporablja navadno plinsko napravo in ima enotno regulacijo. V tem primeru gre največkrat za kombinacijo toplotne črpalke in plinskega kondenzacijskega kotla, ki kot energent uporablja bodisi zemeljski plin ali pa utekočinjen naftni plin.
V neizolirani hiši z velikimi toplotnimi izgubami bo v hibridni toplotni črpalki pretežno delovala plinska peč, po zamenjavi stavbnega pohištva in sanaciji zunajega ovoja pa bi za pridobivanje toplote dlje časa zadostovala toplotna črpalka. Po energijski prenovi bi se spremenila le točka vklopa plinske peči. Če se je ta prej vklopila, npr. pri zunanji temperaturi 0 ˚ C, se bi po energetski sanaciji šele pri –10 ˚ C ali manj. Posledica bo bistveno manjša poraba, saj bo večino dela opravila toplotna črpalka, medtem ko ga je prej plinski kotel.
Odgovarja: Primož Krapež
univ. dipl. inž. strojništva, energetski svetovalec