13. 1. 2012
Plesen v sobi na severni strani
Boris Okorn po elektronski pošti
Spoštovani,
potem ko smo zamenjali vsa okna in vrata in na vse radiatorje namestili termostatske ventile, v manjši sobi, ki je obrnjena proti severni strani, v vogalu dveh sten nastaja črna plesen.
Zanima me, kateri način za odpravo te plesni je dolgoročno najbolj učinkovit. Pozanimal sem se že pri enem od proizvajalcev sredstev za odstranjevanje plesni, ker pa je ponudnikov več, sem v precepu, komu verjeti.
Z montažo novih oken, ki dobro tesnijo, se je zidna plesen pojavila v marsikaterem stanovanju. Rešitev je v pravilnem prezračevanju, a ko je plesen že na steni, to ne pomaga več.
Hvala za vaš nasvet,
Pravilno ugotavljate, da se po zamenjavi starih oken z novimi marsikje pojavi plesen. To se ne dogaja le pri nas in tudi ne šele v zadnjem času. Neupravičeno bi za to okrivili sodobna okna kot taka, saj izpolnjujejo stroge zahteve, ki jih danes v pogledu energijske učinkovitosti zastavljamo zanje, npr. zelo dobre toplotne lastnosti. S tem pa sta povezana boljše tesnjenje rege med krilom in okvirjem (izboljšano okovje, večtočkovno zapiranje, dodatna tesnila) in vgradnja oken skladno s sodobno dobro gradbeno prakso, ki spet vključuje čim boljšo zrakotesnost stika med oknom in obodnimi konstrukcijami. Okenski material (les, PVC, kovina, različne kombinacije) tu ne igra nobene vloge.
Stara okna so (bila) vir nekontroliranih toplotnih izgub zaradi uhajanja zraka v zunanjost skozi različne netesne rege in stike. V pogledu bivalnega ugodja in obratovalnih stroškov je to zelo slabo, res pa taka – sicer neželena – izmenjava zraka nekoliko vpliva na zniževanje vlažnosti zraka v prostoru. Ko ta vir toplotnih izgub odpravimo, je treba prezračevanju nameniti več pozornosti, kot ste že sami zapisali. Posebej izrazit problem s površinsko kondenzacijo in plesnijo lahko zaradi pozabljanja na prezračevanje po menjavi oken nastopi pri starejših, toplotno neizoliranih stavbah, saj so notranje površinske temperature zunanjih sten bistveno nižje kot pri izoliranih stavbah; zlasti kritične so lahko špalete, zunanji vogali ipd.
Pravilno prezračevanje lahko (v kombinaciji z ustreznim ogrevanjem) prepreči ponoven razvoj plesni, tudi če se je ta že pojavila. Nujna pogoja za to sta seveda tudi primerna razporeditev pohištva, da lahko zrak neovirano kroži tudi ob zunanjih stenah in vogalih, in gradbenofizikalno ustrezna sestava zunanjih konstrukcij brez izrazitih toplotnih mostov. V vsakem primeru je treba nastalo plesen najprej temeljito odstraniti, nato pa površine obdelati s primernimi biocidnimi sredstvi. Na trgu jih je kar nekaj na voljo, načeloma delujejo na podoben način. Proizvajalci navadno tudi navedejo pričakovano obdobje, v katerem se plesen po obdelavi površine še ne bo ponovno pojavila. Predvsem je pomembno prebrati navodila za uporabo in izvesti delovne korake v pravilnem vrstnem redu in časovnem razmiku ter upoštevati varnostne napotke (zaščitna oprema za oči, dihala in roke). Obdelujemo vsak prostor posebej, vrata v druge prostore naj bodo med delom zaprta, nato pa prostor prezračimo skladno z navodili.
Obstajajo tudi posebni zaključni nanosi na podlagi nanotehnologije, ki ne delujejo neposredno na plesen, ampak naj bi njihova molekularna struktura pomagala, da se zračna vlaga ne odlaga na površini koncentrirano na ožjem območju, pač pa prerazporedi po celotni površini notranjega ovoja prostora in tako ne povzroča težav. Po podatkih dobaviteljev je treba obdelati vse površine, ne zgolj prizadeta mesta. Več informacij boste našli z brskanjem po spletu.
Komu verjeti? Najprej je treba vedeti, da je uporaba sredstev za odstranjevanje plesni kozmetičen ukrep, ki lahko ob pravilnem ravnanju sicer da dobre rezultate, a ne za poljubno dolgo obdobje. Dokler ne odstranimo vzroka za nastanek plesni, bo treba ukrep ponavljati. Vsekakor pa je bolje ukrepati ob prvih znakih plesni, kot čakati, da se ta temeljito razvije. S tem predvsem občutljivejšim ljudem prihranimo tudi kak zdravstveni problem. Če bi po naključju naleteli na oglas o čudežnem sredstvu, ki plesen brez vseh drugih ukrepov trajno odpravi, potem bi ga veljalo preskočiti.
Odgovarja: mag. Miha Tomšič