28. 2. 2012

Prenova kurilnice

Irma po elektronski pošti

Živimo v stanovanjski hiši, veliki 10 x 12 m, zgrajeni leta 1989. Do prve plošče so stene iz kvadrov, do druge pa siporex debeline 36 cm. Imamo še podstrešno stanovanje, zidovi so prav tako iz betonskih kvadrov. Tako se je pač zidalo v tistih časih. Streho smo izolirali z nekaj centimetri steklene volne, tako da nekaj izolacije je. Okna so lesena z dvojno zasteklitvijo, redno vzdrževana in odlično ohranjena, zamenjati pa bi morali "dihtunge", ker malo piha. Ali je to dovolj, ali bi morali kaj narediti glede zasteklitve? Rolete so zunanje, notri je škatla. Fasada je navadna. Ogrevamo približno 250 m2.

Na leto porabimo okrog 2800 litrov kurilnega olja, kar je postalo finančno nevzdržno. Kurimo s Ferotermovo pečjo, staro 16 let, kombinacija olje-drva. Smo tudi prostorsko omejeni glede večje količine drv. Glede na to, da bi bilo preveliko finančno breme menjati streho, okna in še kaj, smo se za zdaj odločili zgolj za zamenjavo kurilnega sistema. Razmišljamo o peletih, morda v kombinaciji z drvmi, vodo pa bi ogrevali s toplotno črpalko. Toplotno črpalko bi lahko postavili le v kurilnici, saj je klet poleti zelo hladna (je v zemlji). Kaj svetujete?

Vljudno vas naprošam za nasvet, kaj bi bilo v tem trenutku najbolje narediti glede ogrevanja, tudi s finančnega stališča.

Želim vam veliko uspeha pri vašem delu in vas lepo pozdravljam.

Predlagam vam rešitve, ki bodo vodile v čim manjše obratovalne stroške vaše hiše. S tako zmanjšanimi stroški za goriva lahko namreč v naslednjih letih postopoma pokrivate tudi nadaljnje gradbene izboljšave na toplotnem ovoju hiše.

Ogrevanje obstoječih stavb s kurilnim oljem s stroškovnega stališča načeloma ni problematično, če so stavbe seveda energijsko sanirane (manjše toplotne potrebe stavbe) in če se za pretvorbo tega fosilnega goriva v toploto uporabljajo visoko učinkovite sodobne kurilne naprave (višji letni izkoristek sistema). V vašem primeru ni tako, zato je smiselno iskati rešitev v smeri uporabe cenejšega goriva v sanirani kotlovnici, nato pa, glede na finančne možnosti, v naslednjih letih izvajati ukrepe za izboljšanje toplotne zaščite na najbolj kritičnih mestih stavbnega ovoja.

V vaši oljni kotlovnici generirana toplota (klasični visokotemperaturni kotel) ima verjetno ceno nad 120 €/MWh, kot izhaja iz cene goriva in izkoristka pretvorbe v kurilni napravi. V primeru uporabe lesne biomase v sodobni napravi pa bi cena pridobljene toplote iz goriva ob uporabi peletov znašala npr. med 50 in 60 €/MWh. Ob uporabi (cenejših) drv bi se takšna cena lahko znižala še do 50%. Za takšno ugodno nadaljnje stroškovno obratovanje je seveda treba investirati v novo kotlovnico, v primeru nadaljnjih koristi, kot izhajajo iz uporabe kosovnega lesa, pa je treba upoštevati tudi zmanjšanje udobja uporabe na račun ročnega dnevnega polnjenja kurilne naprave.

Uporaba bojlerske toplotne črpalke za pripravo tople sanitarne vode zunaj kurilne sezone, ko kotel ne bo obratoval, je obenem optimalna rešitev tudi z vidika čim nižje investicije (npr. termični solarni sistem je verjetno investicijsko nekoliko dražji). Izvedb bojlerskih toplotnih črpalk je zelo veliko, zato ob ogledu stanja s ponudnikom preverite različne možnosti za koriščenje toplote zraka – npr. »hlajenje« zunanjega zraka z ločenim uparjalnikom ali vodenim zrakom. Kotlovnico s TČ hladite le, če je to resnično potrebno.

Pri izboru novih tehnologij se odločajte za energijsko učinkovitejše ter preverite različne možnosti za pridobitev subvencij, npr. javni pozivi na www.ekosklad.si. Za podrobnejši nasvet in iskanje gradbenih rešitev se obrnite na energetsko svetovalne pisarne EnSvet (kontakti na www.ensvet.si). 

Več nasvetov strokovanjkov

 Pošljite nam vprašanje

Način ogrevanja

Pozdravljeni!Kakšen način priporočate za ogrevanje objekta in sicer:1. Leto izgradnje 2000, z namenom počitniške hiše, sedaj stalno bivališče. 2. Zidana gradnja s »skok« opeko, fasada v pritli... Več >

Janez

Sedaj imate toplozračno ogrevanje na drva in ste z njim zadovoljni. Težave bodo pri daljši odsotnosti, bolezni ali onemoglos... Več >

Bojan Žnidaršič
energetski svetovalec in direktor Vitre Cerknica

Sanacija poškodovane fasade

Spoštovani,prosim za nasvet, kako izvesti sanacijo poškodovane fasade. Leta 2008 smo adaptirali hišo, naredili smo 10-centimetrsko izolacijo s stekleno volno, hiša ima ravno streho. Prilagam fotogr... Več >

Milena iz Ljubljane

Spoštovani!V kolikor ne bi videl zadnje fotografije, bi rekel, da je fasado na vsak način možno sanirati tako, da se ... Več >

Tomaž Škerlep
strokovnjak za toplotno zaščito, hidrozaščito in sanacije stavb, GI ZRMK

Akvarij in nosilnost stene

Sem novi lastnik stanovanja v večstanovanjski hiši oz. manjšem bloku, ki ima le 4 stanovanja in je letnik gradnje 2001. Moja želja je postavitev akvarija ob steni, ki je sicer iz knaufa, vendar je ... Več >

Jure

Koristna obtežba v skladu z današnjimi standardi za stanovanjske površine znaša ca. 200 kg/m2 po celotni površini plošče. Pr... Več >

Gašper Rus
mag. inž. grad. GI ZRMK - Center za materiale in konstrukcije

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE