28. 2. 2012
Prenova kurilnice
Irma po elektronski pošti
Živimo v stanovanjski hiši, veliki 10 x 12 m, zgrajeni leta 1989. Do prve plošče so stene iz kvadrov, do druge pa siporex debeline 36 cm. Imamo še podstrešno stanovanje, zidovi so prav tako iz betonskih kvadrov. Tako se je pač zidalo v tistih časih. Streho smo izolirali z nekaj centimetri steklene volne, tako da nekaj izolacije je. Okna so lesena z dvojno zasteklitvijo, redno vzdrževana in odlično ohranjena, zamenjati pa bi morali "dihtunge", ker malo piha. Ali je to dovolj, ali bi morali kaj narediti glede zasteklitve? Rolete so zunanje, notri je škatla. Fasada je navadna. Ogrevamo približno 250 m2.
Na leto porabimo okrog 2800 litrov kurilnega olja, kar je postalo finančno nevzdržno. Kurimo s Ferotermovo pečjo, staro 16 let, kombinacija olje-drva. Smo tudi prostorsko omejeni glede večje količine drv. Glede na to, da bi bilo preveliko finančno breme menjati streho, okna in še kaj, smo se za zdaj odločili zgolj za zamenjavo kurilnega sistema. Razmišljamo o peletih, morda v kombinaciji z drvmi, vodo pa bi ogrevali s toplotno črpalko. Toplotno črpalko bi lahko postavili le v kurilnici, saj je klet poleti zelo hladna (je v zemlji). Kaj svetujete?
Vljudno vas naprošam za nasvet, kaj bi bilo v tem trenutku najbolje narediti glede ogrevanja, tudi s finančnega stališča.
Želim vam veliko uspeha pri vašem delu in vas lepo pozdravljam.
Predlagam vam rešitve, ki bodo vodile v čim manjše obratovalne stroške vaše hiše. S tako zmanjšanimi stroški za goriva lahko namreč v naslednjih letih postopoma pokrivate tudi nadaljnje gradbene izboljšave na toplotnem ovoju hiše.
Ogrevanje obstoječih stavb s kurilnim oljem s stroškovnega stališča načeloma ni problematično, če so stavbe seveda energijsko sanirane (manjše toplotne potrebe stavbe) in če se za pretvorbo tega fosilnega goriva v toploto uporabljajo visoko učinkovite sodobne kurilne naprave (višji letni izkoristek sistema). V vašem primeru ni tako, zato je smiselno iskati rešitev v smeri uporabe cenejšega goriva v sanirani kotlovnici, nato pa, glede na finančne možnosti, v naslednjih letih izvajati ukrepe za izboljšanje toplotne zaščite na najbolj kritičnih mestih stavbnega ovoja.
V vaši oljni kotlovnici generirana toplota (klasični visokotemperaturni kotel) ima verjetno ceno nad 120 €/MWh, kot izhaja iz cene goriva in izkoristka pretvorbe v kurilni napravi. V primeru uporabe lesne biomase v sodobni napravi pa bi cena pridobljene toplote iz goriva ob uporabi peletov znašala npr. med 50 in 60 €/MWh. Ob uporabi (cenejših) drv bi se takšna cena lahko znižala še do 50%. Za takšno ugodno nadaljnje stroškovno obratovanje je seveda treba investirati v novo kotlovnico, v primeru nadaljnjih koristi, kot izhajajo iz uporabe kosovnega lesa, pa je treba upoštevati tudi zmanjšanje udobja uporabe na račun ročnega dnevnega polnjenja kurilne naprave.
Uporaba bojlerske toplotne črpalke za pripravo tople sanitarne vode zunaj kurilne sezone, ko kotel ne bo obratoval, je obenem optimalna rešitev tudi z vidika čim nižje investicije (npr. termični solarni sistem je verjetno investicijsko nekoliko dražji). Izvedb bojlerskih toplotnih črpalk je zelo veliko, zato ob ogledu stanja s ponudnikom preverite različne možnosti za koriščenje toplote zraka – npr. »hlajenje« zunanjega zraka z ločenim uparjalnikom ali vodenim zrakom. Kotlovnico s TČ hladite le, če je to resnično potrebno.
Pri izboru novih tehnologij se odločajte za energijsko učinkovitejše ter preverite različne možnosti za pridobitev subvencij, npr. javni pozivi na www.ekosklad.si. Za podrobnejši nasvet in iskanje gradbenih rešitev se obrnite na energetsko svetovalne pisarne EnSvet (kontakti na www.ensvet.si).