
14. 1. 2013
Problem z vlago v garsonjeri
Janez preko spletne strani
Pozdravljeni,
Pred nekaj leti sem kupil majhno garsonjero (približno 20 m2) v starejšem bloku, zgrajenem pred 45. leti. Garsonjero sem pred vselitvijo popolnoma prenovil (elektrika, pôd, belež), po naročilu je bilo izdelano tudi pohištvo, ki v večjem delu zapolnjuje tako rekoč vse stene osrednjega prostora, in sicer od tal do 10 cm pod vrhom (izjema je stena, kjer je okno).
Pred mojim nakupom so prejšnji lastniki zamenjali stara lesena okna z novimi, plastičnimi. Okna so eden izmed izvorov problema, ki je prisoten v garsonjeri vse od vselitve. K problemu prispeva tudi neizolirana zunanja stena bloka in toplotni mostovi.
V hladnem delu leta se na obeh oknih pojavlja kondenz, in sicer najmočneje (najširše) na spodnji stranici stekla, nekoliko manj ob straneh, nato pa zlagoma njegova količina oz. širina pojenjuje proti vrhu okna oz. proti notranjosti steklene površine. Problemi s kondenzom se začenjajo pri približno 10 stopinjah Celzija in navzdol – bolj kot je hladno, večja je količina kondenza. Čez dan zadevo rešujem tako, da imam (poleg občasnega prezračenja) obe okni stalno malo priprti (razmik za eno špranjo), tako da se nabira kondenz 'le' ob stranicah okna v ožjem pasu. Enako ravnam ponoči, s tem da je takrat stanje zaradi nižje temperature ponavadi bolj kritično – več je kondenza. Če imam okno ponoči zaprto, je zjutraj popolnoma zarošeno in iz njega včasih dobesedno curlja na okensko polico, iz nje pa tudi na tla. Včasih se to ob mrzlih nočeh dogaja tudi ob priprtih oknih (kondenza pravzaprav nikoli ne morem preprečit, lahko ga le omilim). Bolj kot je mrzlo, bolj je problem kondenza izrazit, posledično in sorazmerno s tem pa se na zidovih pojavlja tudi plesen.
Problem se pojavlja predvsem takrat, kadar sem prisoten v stanovanju, sicer se to ne dogaja ali le izjemoma v primeru hudega mraza. V stanovanju se kuha enkrat na dan, pa še to ne vsak dan. Pralni stroj, ki je v kopalnici, se uporablja ob vikendih. V vsem času do danes se je problem najbolj izrazil letošnjo jesen, ki je bila očitno bolj vlažna. Zračna vlažnost prostora, ki sem jo meril s preprosto kupljeno napravo, je bila (razen v primeru prezračevanja) konstantno med 75 in 85 % ob normalni sobni temperaturi 21 do 22 stopinj. Plesen, ki sem jo prejšnja leta sproti pobrisal s krpo, se je letos tako razbohotila, da ni bilo več mogoče preprečevati njenega širjenja. Zelo izdatno se je razmahnila na obeh zgornjih vogalih zunanje stene stanovanja, prav tako od vrha (vogalov) navzdol vsaj en meter (za omaro), v celotni dolžini nad oknom ter ob levi in desni stranici okna navzdol. Večkrat, kot se je pojavil kondenz na oknih, bolj izrazita je plesen in več je je.
Stanovanje je v 4. nadstropju bloka in je orientirano proti severozahodu. Nad njim ni drugega stanovanja, temveč skupen prostor bloka, ki je neizoliran in neogrevan (podstrešje). Na tla podstrešja blizu okna smo sicer položili nekaj izolacije, vendar očitno to ne zadošča. Levo in desno od garsonjere sta dve prazni stanovanji, ki se ne ogrevata. Ogrevano je zgolj stanovanje pod garsonjero. Nikjer drugje razen na tej zunanji steni ni opaziti plesni. Stanovanje nameravam čim prej sanirati na najboljši možni način.
Predvidevam, da so vzroki problemov naslednji:
neizoliran večstanovanjski objekt
vgraditev nezračnih oken, verjetno slabe kvalitete in ob nekvalitetni vgradnji
toplotni mostovi
neogrevane tri stene stanovanja (dve sosednji stanovanji in zgornji prostor podstrešja)
omare preblizu zunanje stene (tik ob njej)
Pred sanacijo bi želel odgovore na naslednja vprašanja:
Ali bi menjava oken kaj prispevala k rešitvi problema? / Ali bi lahko bile vir problema zgolj nepravilno vgrajene špalete? / Če bi bila menjava oken smiselna, kakšna okna izbrati? (material oken, vrsta zasteklitve, način zračenja)
Ali bi bila smiselna vgradnja sistema prisilnega prezračevanja, kot je npr. MIKrovent od podjetja MIK Celje?
Ali bi bilo smiselno izolirati zunanjo steno stanovanja z notranje strani (npr. plošče Calsitherm ali kakšna podobna izolacija)?
Ali bi zožanje omar (odmik od stene) vsaj delno prispevalo k rešitvi problema (večja možnost kroženja zraka) in kakšen mora biti minimalni odmik?
Vnaprej se zahvaljujem za odgovor.
Janez
Pravzaprav k vašemu pisanju ni kaj dodati, tako skladno in pravilno ste opisali vzroke in posledice. Lahko bi rekli, da je vaša garsonjera šolski primer težav, ki nastopijo zaradi prepleta številnih razlogov. Zelo lepo ste jih našteli v svojem vprašanju, zato jih niti ne bi ponavljal, lahko pa jih uporabim kot splošno ugotovitev: manjši kot so prostori, več težav imamo z razporeditvijo pohištva. Če je stavba neizolirana in pohištvo namestimo ob zunanje stene, se zgodi podobno, kot da bi stene izolirali z notranje strani. To je v gradbenofizikalnem pogledu zelo neugodno in praviloma privede do težav. Dodatna nevšečnost je ovirano kroženje zraka ob teh stenah, tako da njihova notranja površina ostane hladna. V takih primerih velikokrat tudi »nadstandardno« pogosto in intenzivno prezračevanje ne pomaga popolnoma – skritih vogalov, ozkih prostorov med omaro in steno ipd. enostavno ne moremo prezračiti.
Poleg tega je z majhnimi prostori povezana še ena neprijetnost: svojih življenjskih navad in vsakdanjih opravil enostavno ne moremo popolnoma prilagoditi velikosti prostorov. Ne glede na to, kako veliki so, v njih dihamo, se znojimo, kuhamo, peremo in podobno. Če zelo poenostavim: majhen volumen prostora – majhen volumen zraka v prostoru – (oteženo prezračevanje) – večje težave s povišano vlažnostjo zraka. Kadar so prostori večnamenski, npr. v garsonjerah ali majhnih stanovanjih, je problem podoben ali včasih še izrazitejši, saj se v njih odvija več različnih dejavnosti, ki so vir vlage.
Pri menjavi starih oken z novimi se notranja mikroklima pomembno spremeni, kar lahko razmere še poslabša. Tu material oken ne igra nobene vloge, pač pa boljša zrakotesnost reg in pripir. S tem se med drugim zmanjšajo toplotne izgube zaradi nekontrolirane izmenjave zraka, kar je seveda naš cilj. Hkrati pa se – če ni dodatnega dotoka svežega zraka – poviša relativna zračna vlažnost. Tu se znajdemo v začaranem krogu. Vlažen zrak in vlažne stene »porabijo« veliko toplote, zato se mnogi stanovalci, ki imajo probleme z vlago in plesnijo, hkrati pritožujejo tudi nad visokimi stroški za ogrevanje in nad (pre)nizko temperaturo v prostoru kljub intenzivnemu ogrevanju. S tem seveda ne želim reči, da je menjava oken neprimeren ukrep. Le vedeti je treba, kaj to lahko prinese s seboj in vnaprej razmisliti, ali in kako je mogoče poskrbeti za ustrezno mikroklimo v prostoru v novih razmerah. Idealno bi seveda bilo, da bi hkrati z menjavo oken tudi dodatno toplotno izolirali ovoj stavbe, kar pa vedno ni mogoče, posebej ne v večstanovanjskih stavbah. Tudi to pa ni zagotovilo za popoln uspeh, če je oprema prostora taka, kot je opisano zgoraj.
Zračna vlažnost, ki ste jo izmerili, je res precej previsoka. Pri temperaturi zraka, ki jo navajate in je sicer sama po sebi primerna, pa je treba opozoriti na dejstvo, da je v neizoliranih stavbah temperatura površine stene kar nekaj stopinj nižja od temperature zraka, v vogalih pa še več. Če je stena založena s pohištvom, je temperaturna razlika lahko še bistveno večja. Zakaj je to pomembno? Največja količina vodne pare (po domače: vlage), ki jo zrak lahko vsebuje, je odvisna od njegove temperature. Ko je ta vrednost dosežena, pravimo, da je zrak nasičen z vodno paro. Njen presežek se začne utekočinjati in govorimo o nastajanju kondenzata. To se npr. zgodi, ko pride ogret zrak v stik s hladno površino. Če je ta hladnejša od temperature rosišča, bo na njej začel nastajati kondenzat. Kadar v starejši neizolirani stavbi opazimo kondenzat na oknih, lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da se je že pred tem pojavil kje drugje (že omenjeni vogali; za omarami; na toplotnih mostovih ipd.). Tega navadno ne opazimo, dokler se ne razvije še plesen. Prvi znaki potencialnih težav so sicer temnejše lise na kritičnih mestih. Prah in druga umazanija se na hladnih mestih namreč hitreje odlagata. Skupaj s kondenzatom, z lepili, z nekaterimi snovmi v oplesku in podobno je to plesni zelo prijazno okolje, četudi v popolni temi.
Še odgovori na vaša konkretna vprašanja:
- Menjava oken iz zgoraj naštetih razlogov ne bi prispevala k rešitvi problema. Ni pa odveč preveriti, kako je izvajalec izvedel/tesnil rego med oknom in konstrukcijo stene.
- Nepravilna izvedba špalet je lahko razlog za lokalne težave, ne pa za težave na drugih konstrukcijah oz. površinah.
- Prisilno prezračevanje je smiselno, če deluje na celoten prostor. Kadar so izrazite težave s površinami za pohištvom in na drugih manj dostopnih mestih, bi upal dvomiti o popolnem uspehu. Zato tudi menim, da sistem prezračevanja v sklopu okenskega elementa ne bi rešil vaših problemov.
- Kadar ne gre drugače, si lahko res pomagamo z notranjo toplotno izolacijo, ki je sposobna vpijati in oddajati zračno vlago. Ne bi pa takih materialov štel za univerzalne rešitelje problemov, zlasti ne v primeru, ko bi bili spet založeni s pohištvom. Če bi izolirali samo stene ali del sten, bi hkrati intenzivirali druge obstoječe toplotne mostove (toplotni tok bi se intenzivneje usmeril proti njim) in verjetno ustvarili kakšnega novega.
- Odmik pohištva bo gotovo pomagal. Kakšen naj bo, je težko natančno reči. Da se ne bi zadovoljili s pavšalno navedbo »čim večji«, naj omenim npr. priporočila nemške stroke, ki govorijo o vsaj 10 centimetrih. Dodaten pogoj je, da pohištvo ne sega od tal (biti mora na nogah) do stropa, sicer zrak še vedno ne bo krožil.
Odgovarja: mag. Miha Tomšič
Več nasvetov strokovanjkov
Kako popraviti zidne razpoke
Lep pozdrav.Imam hišo, staro 10 let. V notranjosti so se pojavile manjše razpoke in to samo v zgornjem nadstropju. V spodnjem jih ni. Kako popravit razpoke, da bo učinkovito. Razpoke smo prekitali,... Več >
'Mateja'
Spoštovani, če gre za rahle razpoke do 0,2 mm, potem se obrnite na mojstra slikopleskarskih del. Ta vam bo najve... Več >
Izolacija stanovanja nad garažo
'Pozdravljeni!Stanovanje imam v 35 let stari stavbi, kjer so spodaj garaže, nad njimi pa omenjeno stanovanje. Zgradba ima na eni strani dvorišče, na drugi pa strugo reke. Strop garaž je še popolnom... Več >
'Miha'
Celovito in razumljivo ste opisali težave in pokazali pravo pot k rešitvi. Tu še podrobno po alinejah: Več >
Estrih na monta ploščo
'Nedavno sem kupil stanovanje v bloku letnik 1964. Pri adaptaciji smo iz dnevne sobe ter veže odstranili parket ter nekakšne vlaknene plošče, ki so bile pod parketom. Pod tem je direktno monta ploš... Več >
'Marko'
Vlaknene plošče pod parketom so bile med drugim namenjene za zvočno izolacijo. Da se udarni zvok (npr. od hoje) tudi v bodoč... Več >