18. 10. 2011
Varčno ogrevanje masivne hiše
Rahela Bizjak po elektronski pošti
Pozdravljeni,
z možem gradiva novo masivno hišo na tolminskem. Stene so iz 30-cm opeke, za 6-cm lesno vlaknenko bomo vpihali 12 cm toplotne izolacije. Skupna debelina zidu je torej 48 cm. Na stenah bo glinen omet. Streha bo imela 30 cm izolacije, lesna vlaknenka je debela 3,5 cm, strop v mansardi pa bo iz glinenih plošč. Na tleh nad betonsko ploščo bo 20 cm stirodurja in na estrihu 2,5 cm debel opečnati tlakovec. Medetažna plošča bo lesena (les, vlaknenka, les).
V pritličju bosta 40 kvadratnih metrov velik prostor (kuhinja in dnevna) ter kopalnica, zgoraj bosta dve spalnici, skupaj veliki manj kot 40 kvadratnih metrov. Ogrevati nameravava z litoželezno pečjo Jotul (prodaja jo podjetje THS). Kako močno peč naj izbereva, da nama ne bo prevroče?
Razmišljala sva tudi o peči na pelete, a se nama ne zdi ravno gospodarno, saj imamo na deželi veliko drv. Toplotna črpalka, talno ogrevanje, rekuperacija in podobno žal ne pridejo v poštev, saj z možem (oba sva upokojenca) za to preprosto nimava denarja.
V pričakovanju odgovora vas prav lepo pozdravljam.
Toplotna zaščita novogradnje
Pri opisu načrtovanih sistemov toplotne zaščite na zunanjem toplotnem ovoju vaše novogradnje je razvidno, da bo talna konstrukcija izolirana nekoliko bolj kot drugi sklopi (fasada, streha). S to ugotovitvijo vas ne želim odvrniti od dobre toplotne zaščite tal, temveč spodbuditi k razmisleku o večji debelini celulozne izolacije oziroma izboljšanju toplotne zaščite na fasadi. V nadaljevanju so predlogi za izvedbo različnih sistemov, s ciljem zagotavljanja celovite t.j. usklajene rešitve po različnih elementih ovoja novogradnje.
Na zunanjem opečnem zidu je predvidenih 12 cm toplotne izolacije, verjetno v leseni podkonstrukciji, ter 6 cm debela lesna vlaknenka. Če ocenimo na grobo, brez natančnega poznavanja sistemske rešitve, bi takšen sklop zagotavljal ekvivalentno toplotno zaščito kot približno 15 cm toplotne izolacije, npr. v obliki izolacijskih plošč. Predlagamo vam, da sistem izboljšate z odebelitvijo ravnine s celulozo za vsaj 2 cm.
Opisa sklopa strehe oziroma stropa ni; v večini primerov gre za leseno konstrukcijo, na obeh straneh zaprto, npr. z lesno vlaknenko ter OSB-ploščo, ki se v sredini zapolni z vpihano celulozno izolacijo. Predlagam, da se konstrukcija dopolni tako, da bo omogočala vpihovanje dodatnih vsaj 5 cm celulozne izolacije.
Pri izbiri oken predlagam uporabo trojnih zasteklitev, s toplotno prehodnostjo okoli Ug=0,60 W/m²K. Okna naj bodo vgrajena po RAL-certificiranem sistemu.
Ogrevanje novogradnje
Glede na opis načrtovane gradnje je razvidno, da si želite zgraditi hišo za bivanje, s času primernimi tehnologijami toplotne zaščite. V ta koncept pa se ogrevanje s klasično prostostoječo pečjo na drva ne vklaplja najbolje. Pojasnila za to in predlogi so naslednji:
Nove ali sanirane starejše hiše so v primeru kakovostne izvedbe zrakotesne toliko, da je treba oziroma je smiselno kurilnim napravam neposredno dovajati sveži zrak za zgorevanje. To pomeni, da je treba v načrte pravočasno vrisati dovodni kanal ustreznega preseka za sveži zrak, ki bo glede na način gradnje verjetno pod betonom in toplotno izolacijo, ter obenem dovolj odmaknjen od ostalih inštalacij.
Pri vašem dobavitelju kurilne naprave na drva je obenem treba izbrati model kurilne naprave, ki omogoča neposreden priklop zunanjega zraka, glede na njihovo široko ponudbo to ne bi smel biti problem.
Z izbrano napravo naj bi gospodarno ogrevali hišo, predpostavljam, da prostorov v zgornji etaži ne želite ogrevati z ločenim oziroma drugim sistemom. Glede na majhne dimenzije hiše ter relativno nizke potrebe po toploti za ogrevanje predlagam, da izberete napravo, ki bo omogočala ogrevanje sosednjih prostorov ter zgornje etaže toplozračno.
Če bi z vidika priklopa naprave na zunanji zrak še lahko izbirali med prostostoječimi pečmi ali kaminskimi vložki, pa je s funkcijskega vidika zagotavljanja ogrevanja ostalih prostorov že verjetno treba razmisliti o uporabi kaminskega vložka, ki ima nastavke za toplozračno ogrevanje.
Takšen enostaven sistem »centralnega« ogrevanja je z vidika investicije dovolj gospodaren, ima pa nekaj funkcijskih slabosti, ki so povezane predvsem z dejstvom, da v času vaše odsotnosti sistem ogrevanja ne more delovati, prav tako pa takšne enostavne naprave ne morete uporabiti za npr. pripravo tople sanitarne vode v bojlerju.
Zaradi teh razlogov se pogosto pojavi izbor ustrezne male kurilne naprave na polena s toplovodnim priklopom, ki omogoča ogrevanje prostorov s pomočjo radiatorjev in ogrevanje bojlerja, ter je obenem vezana na skupni hranilnik toplote, ki izravnava viške ali primanjkljaj toplote za te porabnike. Hranilnik toplote tako omogoča tudi avtonomijo v času vaše odsotnosti ter za obdobja, ko ne kurite.
Potrebna moč naprave za ogrevanje je vezana na največje toplotne izgube hiše, ki se pojavijo v hladnih zimskih dneh, ki so običajno tudi brez sonca. To izhodišče je ustrezno za izbor naprave, ki se uporablja za centralno ogrevanje hiše, ogrevane stalno oziroma na podobnem dnevnem in nočnem režimu, brez večjih sprememb. Če bo kurilna naprava delovala s prekinitvami, pa je treba tudi te upoštevati in moč naprave ustrezno povečati. Ko se izbira naprava, je treba tudi preveriti, koliko toplote oddaja neposredno v prostor (s sevanjem in konvekcijo) ter koliko jo je sposobna odvesti s toplozračnim ali vodnim delom v druge namene oziroma prostore. Cilj izbora naprave ni doseči pregrevanje enega prostora temveč čim bolj razporediti toploto med vse morebitne porabnike po stavbi.
Predlagam, da projektant strojnih inštalacij korektno ovrednoti potrebe po toplotni moči. Tu bo upošteval različne dejavnike: lokacijo stavbe, morebitne izboljšave (moji predlogi) toplotne zaščite, vašo odločitev o načinu ogrevanja (z ali brez prekinitvami), souporabo pri pripravi tople vode, itd. Prav tako vam bo pomagal izbrati ustrezno kurilno napravo, z vsemi potrebnimi funkcijami in elementi, glede na vaše odločitve.
Lastnika hiše obenem vabim, da po preučitvi novih informacij ter odločitvah za morebitne izboljšave obišče , npr. pisarno ENSVET v Tolminu, ter različne nove variante preuči v razgovoru z energetskim svetovalcem.