Konec poletja se v ta namen sejejo modra facelija, bela gorjušica, oljna redkev, podzemna detelja in najpozneje do začetka septembra še ajda. Pokošeno rastlinsko maso bomo pozneje zakopali v tla ali pa bomo rastline podorali.
Agronominja Miša Pušenjak svetuje, da v tem času tla, na katera jih bomo posejali, le plitvo obdelamo in seme z grabljami plitvo zadelamo v prst. Nasploh se držimo načela, da tal poleti nikoli ne prekopavamo. Opozarja tudi, da so rastline za zeleno gnojenje del kolobarjenja na vrtu, zato moramo to pri  načrtovanju upoštevati. Med njimi so najpogostejše križnice in metuljnice. Če je treba, setev zalijemo, v hudi vročini tudi zasenčimo.

Zeleno gnojenje (uporablja se tudi izraz zeleni podor) je priporočljivo zlasti tam, kjer ne uporabljajo hlevskega gnoja ali komposta. Rastline tla zavarujejo pred vremenskimi pojavi in jih s svojimi koreninami prerahljajo; z njihovo pomočjo si bodo  do naslednje setve vrtnin opomogla. Če jih na določeni gredici do pomladi ne mislimo več sejati, zelenega gnojila ne kosimo, saj bo zelenje uničila prva jesenska slana. Tla bodo varovale tudi pomrznjene rastline, pozneje pa jih bomo vkopali.

Ajda
Ajda je medonosna rastlina, ki s svojimi izločki uničuje semenske plevele, zato je izredno dobrodošla na ekološkem vrtu. Seje se lahko od aprila do začetka septembra, ko je njen blagodejni učinek že nekoliko manjši.

Modra facelija
Na vrt jo sejemo šele v avgustu in do srede septembra, prej bi namreč modra barva njenih cvetov vanj privabljala tripse ali resarje. Je odlična paša za čebele. Je občutljiva na sušo, zato moramo posevek, dokler ne prekrije tal, v vročem in sušnem času zalivati.

Bela gorjušica in oljna redkev
Ti križnici sta odlični za težko zemljo, zaradi sestave kolobarja pa najbrž manj primerni za tiste vrtičkarje, ki sadijo veliko kapusnic. Zmanjšujeta število ogorčic v tleh, izredno dobro rahljata tla. Sejemo ju najpozneje do srede septembra.