Je srednje velik, krepak in kvadratno grajen pes z dobro razvitim mišičevjem in močnimi kostmi, pokončnimi majhnimi uhlji ter močno odlakanim repom, visoko nošenim čez hrbet. Dolgodlaki psi, ki so v Sloveniji malo bolj poznani, imajo ravno, srednje dolgo, nepriležno dlako z gosto poddlako. Izdatneje je odlakan le del okoli vratu (tako imenovana griva, ki spominja na leva). Kratkodlaki čov pa ima kratko, priležno dlako. Zastopani so v petih barvah, in sicer rdeči, črni, kremni, modri in cimetasti. Njihova posebnost je moder jezik, ki je pasemska značilnost, po kateri se razlikujejo od večine štirinožcev.

Kitajec

O zgodovini te simpatične pasme, ki jo uvrščamo med špice in pratipske pse, in o življenju z njenimi predstavniki je spregovorila Tanja Kožuh iz psarne Tanya's Fairyland, katere življenje je tesno povezano z njimi že več kot 17 let. »Čovčov je starodavna kitajska pasma, ki še vedno nosi v sebi pridih življenja na vzhodu. Njegova zgodovina sega 3000 let v preteklost in je ena najstarejših pasem. Kinološki zgodovinarji zatrjujejo, da je njegova izvorna domovina Kitajska, saj je čov, kakršnega poznamo danes, prepoznaven že v poeziji in skulpturah iz časa dinastije Han. Nekdaj lovski, vlečni pes in čuvaj domačega ognjišča je imel vsekakor dramatično zgodovino, saj so ga občudovali cesarji, pozneje pa je na Kitajskem doživel tragično usodo, ker je postal hrana in obleka človeku. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bil ljubljenec filmske smetane v Hollywoodu. Ob tem ne smemo pozabiti, da je bil prav čovčov zvest spremljevalec velikega Sigmunda Freuda. V njegovem življenju ga je ves čas spremljal najmanj en predstavnik pasme, pogosto dva. Zagotovo mu je nekaj nezaupljivosti ostalo prav zaradi usode njegovih prednikov, a vendar je to pes, ki te s svojevrstnim značajem in očarljivim videzom na mah osvoji.«

Tanjo je osvojil že v njenih srednješolskih letih, ko je družina v svoj dom sprejela prvega čovčova Maia. Ko so se odločali zanj, ni bilo nič prepuščeno naključju. »Po skoraj letu dni čakanja na samčka smo iz priznane italijanske psarne domov pripeljali medvedku podobno kepico, ki se je mimogrede prikupila vsem v družini. Moj Mai je bil edinstven, neponovljiv ... Popeljal me je v svet razstav in vzreje. Prav zaradi ljubezni do pasme me je pot vodila v Združene države Amerike, kjer sem imela priložnost daljše obdobje spoznavati te pse pri eni najboljših vzrediteljic pasme v svetovnem merilu. Od tedaj sva s življenjskim partnerjem Petrom Bavdkom v Slovenijo pripeljala dve psički in samca, ki so dali temelje naši vzreji. Ne smem pozabiti še dveh psov, ki smo jih pripeljali iz Norveške, in sicer samice in samca. Zdaj imamo doma tretjo generacijo psov naše vzreje. Ob tem naj omenim črnega samca Mela, rodovniško Tanya's Fairyland I'm Cookie's Son, ki je izvrsten predstavnik pasme in veseli smo, da imamo njegove potomce razsejane po vsej Evropi; od Rusije do Nemčije, Španije in Portugalske.«

Razmišlja s svojo glavo

Čovčov je miren, neodvisen in aristokratski. »Njegov značaj je nekaj prav posebnega in v tem je resnično edinstven. Je velik individualist, ki točno ve, kaj hoče. Sicer ne vidim pravega razloga, da so ti psi zaradi svojega značaja prišli na slab glas, da so popadljivi. Površinsko gledanje njegovega značaja morda res pusti vtis nedostopnega, nejevoljnega in skrajno neučljivega psa, a nikakor ne popadljivega in agresivnega.«

Tanja pove, da lahko tako kot vsakemu psu tudi čovčovu zaupamo otroke le ob navzočnosti odraslega, poleg tega morajo biti odrasli pozorni, da otroci z njim ravnajo nežno. »Primeren je tako za starejše ljudi kot družine z otroki, bistveno je, da je pes del družine in biva skupaj z njo.«

Nikakor ni primeren za samevanje v pesjaku, saj potrebuje veliko pozornosti in naklonjenosti. Lahko se razvije v izredno prijetnega, nežnega in vdanega prijatelja, a je za to potrebna socializacija že od legla naprej. Čim več stika z ljudmi in vrstniki je nadvse dobrodošlo, tudi mala šola, kjer se kužki predvsem igrajo in spoznavajo osnove učenja, je zelo priporočljiva. »Puhasta kepica, ki spominja na medvedka, je namreč razvijajoče se bitje s svojimi potrebami in značajem.« Čovčov se počuti človeku enakovrednega, prav tako se ne podreja v družbi pasjih kolegov. Z njimi običajno ne prijateljuje, a je do njih obziren. »Tudi tujcem s svojo ignoranco jasno pove, da je nad njimi. Vendar ni nikoli agresiven in popadljiv,« zatrdi Tanja.

Sogovornica pojasni, da je čovčov izredno inteligenten pes. »Ali je učljiv, pa je drugo vprašanje,« doda. »Za stvari, v katerih vidi svoj interes, je nadvse učljiv, sicer pa se mu zdi popolnoma nerazumljivo, morda celo neumno tekati za žogico in jo vsakič znova prinašati lastniku. Misli si, če vržeš žogico, si jo pojdi kar sam iskat!«

Recept za vitalnost

Kot vsak dolgodlak pes potrebuje tudi čovčov redno nego bujne dlake. Smiselno je, da ga skrtačimo vsaj dvakrat na teden, kopamo pa ga le po potrebi. V osnovi je izredno čist, in če bo le mogoče, se bo izognil mokroti in umazaniji. »Moji psi hodijo v deževnem vremenu kot baletke in zelo pazijo, da se ne bi po nepotrebnem zmočili,« z nasmehom pripoveduje vzrediteljica in še doda, da so ti psi ljubitelji hladnejšega vremena, medtem ko vročino zaradi gostega kožuha zelo težko prenašajo. »Strašansko obožujejo sneg in igranje v njem. Kadar sneži, jih je stežka prikličemo nazaj v hišo.«

Vsakodnevni sprehodi so nujni. A ne le zato, da se pes sprosti, raziskuje in izživi energijo, ampak zaradi pridobivanja in ohranjanja primerne kondicije. Dovolj zanj primernega dnevnega gibanja (enourni sprehod in nekaj krajših čez dan) bo čovčova ohranjalo vitalnega. »Za njegovo vitalnost, zdravje in dobro počutje je poleg gibanja pomembna tudi prehrana. Priporočljiva je prehrana z manjšo vsebnostjo beljakovin. Naše pse hranimo le s surovo hrano, ki se je izkazala za izvrstno. Hranjenje, kot veleva narava, je naše vodilo.«