Pri veterinarju

6. 4. 2012 | Besedilo: Petra Mauer

veterinar, pes

Vsak lastnik bi moral svoji živali nameniti zadosti pozornosti in skrbi ter jo peljati k veterinarju vedno, ko je bolna, poškodovana, neješča, se slabo počuti … Kljub temu so pogosta vprašanja, kdaj je obisk pri veterinarju sploh potreben, katera cepljenja so obvezna, kako naj psa pripravimo na pregled, kako naj izberemo pravega veterinarja, ali je nagobčnik zaželen in podobno. Odgovore smo dobili pri mag. Stašu Berniku, dr. vet. med., iz Klinike Loka v Škofji Loki.

Sogovornik pove, da moramo psa že od rane mladosti pripravljati na dan, ko bo moral prestopiti prag veterinarske ambulante: »Največ lahko storimo zanj v prvih šestih mesecih starosti, ko ga poskušamo čim bolje socializirati. Poskrbimo za dosledno vzgojo, obisk pasje male šole, omogočimo mu stike z različnimi ljudmi, psi in drugimi živalmi. Zelo pomembni so tudi nadaljevalni tečaji šolanja psov. Seveda pa sta najbolj pomembna odnos in zaupanje med lastnikom in psom.« Dejstvo je, da bo štirinožec, ki se bo ob svojem skrbniku počutil varnega in bo do njega gojil veliko spoštovanja in zaupanja, veterinarski pregled prenesel brez pretiranega stresa. »Neredki pa so primeri, ko se lastnik dobesedno boji svojega psa, ker mu je v času odraščanja popuščal, ni bil dovolj dosleden in vztrajen pri postavljanju meja, zaradi česar se je njegov pes povzpel na lest­vici rangiranja in poskušal prevzeti vodilno mesto oziroma si je podredil lastnika.« Dominantne in pogosto agresivne pse je težko obvladovati, zato morajo na pregledih, pri cepljenjih in zdravljenju nositi nagobčnik. »Lastniki morajo torej pse dobro socializirati, da je pregled mogoče opraviti brez večjih težav. Neprijetne občutke, ki se pri kosmatincih pojavljajo ob stiku z veterinarjem, pa lahko omilijo še s pomirjujočimi besedami, priboljški, predmeti, ki jih ima pes rad … Prav tako je obisk pri veterinarju priporočljivo združiti s kakšnim prijetnim dogodkom na poti v kliniko ali iz nje.«

Ne odlašajte

Že ob nakupu mladiča je pomembno, da novi lastnik obišče veterinarja in tam dobi osnovne informacije o prehrani, negi, zdravst­venem varstvu (cepljenja, odpravljanje zajedavcev, sterilizaciji, kastraciji …) in vzgoji psa. Ob prvem obisku potrebuje izjavo o lastništvu psa, ki mu jo podpiše vzreditelj, ali potni list s podatki o vzreditelju in lastniku. Če modrega evropskega potnega lista še nima, mu ga ob prvem obisku izda veterinar skupaj z aplikacijo mikročipa na levo stran vratu in vnosom podatkov v centralni register psov (CRP). Ob naslednjih obiskih potrebuje pes le potni list.

Kdaj se je priporočljivo napotiti k veterinarju? Sogovornik odgovarja: »V grobem lahko rečemo, da je to potrebno vedno, ko lastnik opazi, da je s psom nekaj narobe oziroma da se žival slabo počuti več kot dan ali dva, ne je in ne pije ali pa pije preveč. Tudi kadar bruha ali ima drisko, težko diha, sope, ima težave z gibanjem ali šepa, ima težave s kožo ali dlako, se močno praska, ima izcedke iz oči, nosa, gobčka, otresa z glavo zaradi vnetja sluhovodov, ima zadah iz ust ali poškodovano zobovje, ima bule ali tumorje po telesu, je poškodovan …« našteva Bernik. Pravočasen obisk veterinarja je pogosto zelo pomemben, ker se lahko zgodi, da se zaradi predolgega čakanja bolezen ali druga težava tako razvije, da nastanejo nepopravljive poškodbe in pomoč niti ni več mogoča.

Bernik poudari, da žal še vedno obstaja kar precej lastnikov, ki živali ne pripeljejo niti takrat, ko je bolna ali poškodovana. »Na srečo je zaradi boljše ozaveščenosti takih precej manj kot včasih, a podatki kažejo, da še vedno več kot 30 odstotkov psov ni cepljenih proti stek­lini, kar je po zakonu obvezno. Še več, približno 70 odstotkov, pa je psov, ki niso cepljeni proti kužnim boleznim.« Marsikdo se veterinarskim klinikam izogiba zaradi stroškov, ki nastanejo pri zdravljenju živali. Toda vsak bi se moral zavedati, da z last­ništvom živali prevzema tudi odgovornost, saj mora skrbeti za prehrano, nego, vzgojo, zdravje psa, mačke ali drugega ljubljenčka. Imeti žival je precejšnja obveznost, kar med drugim pomeni, da je treba za ohranjanje njenega zdravja in dobrega počutja včasih na široko odpreti denarnico, kar v recesiji in ob veliki brezposelnosti ni vedno lahko. »Morda se res zdi, da so veterinarske storitve zelo drage, vendar je treba poudariti, da kakovostna storitev za sabo potegne ogromne stroške, kot so investicija v prostore, drago opremo klinike, investicija v strokovne kadre in drugo. Lastnikom svetujemo, da svojega psa zdravstveno zavarujejo, ker ga bodo tako laže zdravili, če bo zbolel ali se poškodoval.«

Težave naših kosmatincev so nemalokrat povezane z letno sezono. »V tem času je precej težav s kožo in dlako. Odmrla zimska dlaka lahko povzroča srbež, posledici pa sta vneta in razdražena koža. Pojavljajo se tudi alergije na cvetni prah in pelod, zaradi večje spomladanske aktivnosti je tudi veliko poškodb – ugrizi, ureznine, raztrganine, avtomobilske nesreče, poškodbe sklepov in kosti. Zelo aktivni so tudi klopi, ki so velikokrat okuženi in prenašajo borelijo in anaplazmozo ali erlihijo. Pomembno je, da lastniki svojemu psu zagotovijo ustrezno nego (česanje, kopanje), ga zaščitijo pred klopi in bolhami z ampulami, ovratnicami ali razpršili, se odločijo za preventivna cepljenja ter redno odpravljajo notranje zajedavce,« ob koncu še poudari Bernik.

Cepljenja

V Sloveniji je za vse pse, starejše od treh mesecev obvezno cepljenje proti steklini, ki ga moramo vsako leto ponoviti. Če je pes cepljen prvič, mu veterinar vstavi mikročip ter izda potni list in njegove podatke vnese v centralni register psov (ta je izredno pomemben za prehod državne meje ter če se pes izgubi). Ceno cepljenja proti steklini predpiše Veterinarska uprava RS in je v vseh ambulantah ter na terenu enaka, znaša 31,42 evra. Če pes še nima potnega lista, mikročipa in registracije, znaša strošek dodatnih 29,90 evra. Cepljenje psov proti nalezljivim boleznim ni zakonsko obvezno, je pa priporočljivo zaradi varovanja naših ljubljenčkov in tudi našega zdravja. Pse cepijo z osnovnim cepivom proti petim nalezljivim boleznim, in sicer pasji kugi, parvovirozi, leptospirozi, nalezljivemu hepatitisu in kužnemu kašlju. Pri mladičkih prvo cepljenje opravijo pri starosti dveh mesecev in ga nato ponovijo še dvakrat v razmaku enega meseca. Sledi revakcinacija proti leptospirozi vsako leto, za druge kužne bolezni pa na tri leta. Cepljenje proti boreliji je mogoče od tretjega meseca naprej, potrebno je ponovno cepljenje čez štiri tedne ter nato ponovitev vsako leto.
 

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE