Pri klasičnem šolanju psa šolamo z uporabo rok, vrvice in hrane, s katero ga zvabimo v želeni položaj in za pravilno delo nagradimo. Vodnik mu torej vsa vedenja pokaže in ga za pravilno izvedbo vaje nagradi. Pri šolanju s klikerjem pa delo temelji na pasji samoinicia­tivnosti, saj je kosmatinec aktivno vključen v učenje. Klik psu pove, da si je ravnokar zaslužil nagrado, ki je že na poti. Kliker je označevalec izbir. To pomeni, da je pomembno, da pravilno vedenje s klikom označimo v trenutku, ko se je pes zanj odločil. Učenje poteka tako, da s klikom označimo in nagradimo vse najmanjše premike v želeno smer. Najboljša je primerjava z igro toplo-mrzlo. Vsak »toplo« označimo s klikom in nagradimo.

»Na primer pri učenju prinašanja predmeta na začetku kliknemo že za sam pogled proti predmetu, potem za premikanje v njegovi smeri, prijemanje ..., na koncu pa samo še za opravljeno vajo. Ko se pes, ki je stekel po predmet in ga prijel, z njim v gobcu vrne k nam in pred nami usede, kliknemo, mu vzamemo predmet iz gobca in damo čim prej nagrado,« razloži kinološka inštruktorica Urška Dolenc in nato poudari: »Nagrada mora slediti v čim krajšem času po kliku, največ 15 sekund po opravljeni vaji, na začetku pa se jo potrudimo dostaviti že v dveh, treh sekundah.« Kot priboljške uporabimo salamo poli, hrenovke, sir, pečeno meso, kuhana ali pečena jetra, domačo hrano ali kaj podobnega. Nagrada je lahko tudi igra, fizično izražanje naklonjenosti psu (čohanje, božanje, trepljanje), iskrena besedna pohvala, pa tudi tako imenovane življenjske nagrade, ko psu dovolimo, da naredi nekaj, kar rad počne (recimo vohlja po tleh, steče na vrt, skoči v vodo ...). Pomembno je še, da vadimo vsak dan, večkrat na dan po nekaj minut. Prenehamo pa, ko je kosmatinec uspešen in najbolj zainteresiran za delo.

Tekmovalka in inštruktorica v pasji šoli ŠKD Celeia priporoča, da s klikerjem začnemo učiti kosmatinca takoj, ko pride v naš dom. »S klikom označujemo vedenja, ki so nam všeč, ter mladička naučimo, da zvoku klikerja vedno sledi nagrada. Ker bo pasja kepica želela priti do nje, bo pogosteje ponavljala vedenje, ki ji prinaša nagrado,« pojasni. Pazimo le, da ne kliknemo, kadar pes dela kaj, česar ne bi smel. Če to kljub vsemu naredimo, ni nobene velike škode, če se nam le napake ne dogajajo prepogosto.

Uporabo tega pripomočka pri učenju lahko opustimo, ko pes vedenje obvlada in ga je sposoben izvesti v najrazličnejših okoliščinah ne glede na moteče dejavnike. Vseeno pa ga še vedno občasno in nepredvidljivo nagrajujemo za najboljše izvedbe naučenega vedenja.

V pasji šoli, kjer vsi vodniki klikajo svojim psom, se vsak štirinožec zelo hitro nauči, kateri klik je namenjen njemu, tako da praviloma ni kakšne zmede. S tem se hkrati nauči pozornosti na vodnika in dela v motečih okoliščinah. »Pomembno je vedeti, da pri šolanju s klikerjem nikoli ne uporabljamo fizične kazni. Ob napačnem pasjem vedenju pač ne kliknemo in ga ne nagradimo, temveč ignoriramo,« pove sogovornica. Res pa je, da obstajajo vzgojni problemi, pri katerih si s klikerjem ne bomo mogli pomagati in pri katerih ni prav, da določena vedenja spregledamo. Predvsem gre za obnašanja, ki so nevarna za štirinožca ali okolico, denimo agresija, zaganjanje v pse in druge živali, lov­ljenje mačk in divjadi. »Tako vedenje moramo takoj preprečiti. Pozneje se bomo odločili, kakšno metodo bomo izbrali za odpravo nevarnega vedenja, vsekakor pa je najbolje takoj poiskati pomoč izkušenega kinološkega inštruktorja,« poudari Urška Dolenc.