Najprej se odločimo, katero zelenjavo bomo sadili in na osnovi tega najdemo primerne posode. Primerno velike, primerno globoke. Izbiramo lahko med glinastimi lončki, leseni zabojčki. Tudi plastične lonce, ki jih že imamo doma lahko lepo predelamo, da dobijo privlačnejši videz. Lahko jih prebarvamo, oblečemo v vrečevino ali v navadno blago, oblepimo z vrvico ali volno … Možnosti je ogromno. Če kupujete nove plastične lonce, pa le raje izberite tiste iz reciklirane plastike. Lesene zabojčke od sadja, tiste globoke, prav tako z lahkoto spremenimo v nekaj privlačnega in zelo uporabnega. Notranjost najprej oblečem z vrečevino, potem na njo razprostrem plastično folijo, ki jo na dnu preluknjam in napolnim s substratom.
Sama kupim substrat za sajenje zelenjave. Takšnega z ekološkim certifikatom, da ne vsebuje nič spornega. In takega, ki nima šote, ampak so notri lesni sekanci. Je dobro odceden, hkrati pa dovolj zadržuje vodo, vsebuje hranila in glinaste delce, kar je res nujno. Ko na novo polnim lonce s substratom, primešan še malo biooglja in komposta. Seveda z ekološkim certifikatom.
Če ste imeli v loncih že kaj posajeno in ste pridelek pobrali, ni potrebno izprazniti celega lonca! Odstranite samo eno tretjino zemlje, zemljo, ki ostane v loncu zrahljate in vmešate biooglje. Biooglje vsebuje mikroorganizme, ki bodo poskrbeli, da se izčrpana zemlja ponovno obogati. Dodate še nekaj komposta in dosujete manjkajoči sveži substrat.
Na velikih balkonih ni omejitev, samo dovolj velike lonce potrebujemo. Na majhnih balkonih pa sadimo preudarno. Izbiramo rastline, ki hitro rastejo se dobro obraščajo in dajejo obilje plodov.
Solato lahko sejemo in sadimo ves čas, od marca do oktobra. Seveda izbiramo sorte primerne letnemu času. Avgusta sejemo še poletne sorte, konec meseca pa lahko posežemo že po zimskih sortah. Lahko sejemo eno sorto, ali pomešamo semena več različnih sort, kar bo še bolj privlačno na pogled. Globina posode naj bo vsaj 10 cm. Sama najraje sejem solato v zabojčke. Sejem na gosto in kasneje režem liste, le pazim, da ne odrežem prenizko, saj mora srček, iz katerega odganjajo mladi listi ostati nepoškodovan. Solata se zelo hitro obrašča.
Lahko kakšno rastlinico tudi izpulite in posadite v večji lonec. Ter pustite, da oblikuje glavo. Lonec premera 40 cm bo zadoščal za tri sadike.
PREBERITE ŠE: KAKO POLETI OKREPIMO RADIČ – REDČIMO IN REŽEMO GA
Popolnoma na enak način, kot sejemo solato, lahko to storimo z endivijo in radičem. Le da poskrbimo, da so posode malo globlje, vsaj 20 cm. Lahko sejemo na gosto in liste režemo, lahko pa posadimo mlade rastline bolj narazen, in pustimo, da oblikujejo glave. Za ta namen potrebujemo večje posode, saj med sadikami endivije moramo pustiti vsaj 20 cm razmika, med radiči pa še malo več. Sama pri tako posajenih rastlinah tudi režem zunanje liste, srček rastline pa raste naprej.
Za setev endivije v tem času izberemo sorto eskariol zelena, ki malo bolje prenaša nizke temperature. Pri radičih, katerih sortni izbor je ogromen, pa sama izberem več različnih sort. Med seboj se razlikujejo po barvi listov, načinu rasti in odpornosti na mraz. Za gosto setev za namen rezanja listov, pomešam več sort, da dobim živahno mešanico, privlačno na pogled. Pazim pa, da sejem jesenske sorte skupaj in prezimne sorte skupaj.
Pa da bo vse skupaj še bolj zanimivo, tako v lončkih kot na mizi, sejemo različne vrste in sorte zelenjadnic za namen rezanja listov. Zabojčki, globine vsaj 15 cm, bodo odlični. Sama zelo rada pomešam semena nadzemne kolerabice, zelja, glavnatega ohrovta, blitve, rukole, solate, radiča, tudi kakšno seme žametnice rado pade vmes. Mimogrede, saj veste, da so listi žametnice, smrdljivka ji pravijo, tudi užitni. Morda za začetek ne pretiravajte s količino, le po malem je dodajajte jedem, saj je zelo močnega, posebnega okusa.
Prav tako pa je sedaj pravi čas, da posejemo azijsko listno mešanico - mešanico kapusnic z nenavadnimi imeni, ki slovijo po tem, da zelo hitro rastejo. V tej mešanici se tako znajdejo mizuna, mibuna, pak čoj, red giant, tatsoi … Listi imajo nežen okus po gorčici in so odličen dodatek solatam, namazom, ali pa za hitro pripravo v voku.
Nizki fižol, tiste sorte, ki jih gojimo za pobiranje strokov, posejemo najkasneje v začetku avgusta. Če bo lepa in dolga jesen, ga bomo lahko pobirali večkrat. Za setev izberemo posodo, ki je globoka vsaj 15 cm, torej bo prav priročno tudi cvetlično korito. Seme sejemo neposredno v korito, tako da med semeni pustimo 3 cm razmika. Seme en dan prej namočimo v kamiličnem čaju, lahko tudi samo v mlačni vodi, da nabrekne in je vznik zato kasneje hitrejši. Če se le da, za setev izberite dan za plod, lahko tudi dan za cvet.
Tiste kapusnice, ki zelo počasi rastejo in nam zato jemljejo veliko prostora zelo dolgo, se ne izplača saditi na male balkone. Torej cvetače, zelja, glavnatega ohrovta, brokolija, tudi repe, kolerabe, črne redkve, ne bomo sadili.
Bomo pa imeli veliko od tega, če posadimo listnati ohrovt. Liste obtrgujemo celo zimo vse do aprila, ko rastlina požene cvetne poganjke. In še ti so užitni! Pravzaprav lahko rečem, da so prava delikatesa. V 30 cm globok in vsaj 30 cm širok lonec posadimo tri sadike. Iz njih se bo razvila košata bogata druščina.
Kodrolistni ohrovt je v dveh sorta, zelene in vijoličaste barve, oboje s širokimi velikimi listi rahlo valovitega listnega roba. Poznamo še sorto toskanski ohrovt, ki ima dolge suličaste liste, listna ploskev pa je nagubana. So zelo temno zelene barve. Raštika pa je listnati ohrovt, ki je razširjen na hrvaški obali.
Sama zelo rada posadim v lonce tudi nadzemno kolerabico, ker res zelo hitro raste. V lonec premera 30 cm posadim šest sadik. Globina lonca mora biti vsaj 25 cm.
Por je še ena izmed zelenjadnic, katero zelo rada posadim tudi v lonce. Ne rabi veliko prostora, zato v lonec premera 30 cm in globine najmanj 20 cm posadim 9 sadik. Avgusta sadimo jesenske in zimske sorte.
Še vedno lahko posadite sadike blitve. V lonec premera 30 in globine 20 cm posadimo 6 rastlin.
---
MORDA VAS ZANIMA TUDI: Paradižnikova omaka - pozabite na baziliko, za še več okusa ji dodajte to sestavino
Jerneja Jošar je izkušena strokovnjakinja in avtorica priročnikov za vrt. Zrasla je v Prekmurju in tam je lahko v kotičkih svojega otroštva po cele ure preležala na trati in navzgor opazovala cvetlice in mali živi svet, ki mrgoli okrog nas. Tudi kot diplomirana inženirka agronomije, ki ureja in načrtuje vrtove po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin, za katero se je treba tudi učiti, je odličen zgled za to, kako lahko vrt predstavlja užitek, sprostitev ali meditacijo.