Kolumna Jerneje Jošar: Kako zaščitimo paradižnik pred plesnijo

Ko se temperature gibljejo okoli 25 stopinj, ko so noči še dokaj hladne in ko je veliko deževnih dni, so paradižniki v veliki nevarnosti. Obstaja kar nekaj naravi prijaznih prijemov, kako se večjim napadom plesni ubraniti. A najprej poglejmo, kaj lahko naredimo preventivno.

PREBERITE ŠE: 10 DEJSTEV O PARADIŽNIKU, KI JIH MORDA NISTE POZNALI

Preventivna

Najprej poskrbimo, da so tla bogata z mikroorganizmi. Ta mikroskopsko majhna bitja poskrbijo, da imajo rastline dovolj hranil v vsakem trenutku, ko jih potrebujejo, torej so zaradi tega tudi krepke in odporne. Ker so določeni mikroorganizmi tudi na rastlini, delujejo kot varovalo pred nevarnimi glivami. Zato tal nikoli ne prekopavajte, ne uporabljajte umetnih gnojil, in seveda ne škropite rastlin in tal s pesticidi.

Prekomerno gnojenje s hlevskim gnojem ali drugimi z dušikom bogatimi gnojili, povzroča hitro rast celic, posledično so te polne vode, celične stene pa šibke. Zato je vdor hif gliv precej lažji. Tlom raje dodajajte kompost. Tudi hlevski gnoj najprej kompostirajte.

Ko izbirate gredo za paradižnik, pazite, da ta ni v bližino grede s krompirjem – saj ju napada ista bolezen, prav tako bodite pozorni, da na tej gredi ni rasla nobena njegova sorodnica (paprika, jajčevec, krompir) vsaj tri leta.

Rastline raje sadite bolj narazen, da se listi hitreje posušijo. V njegovo bližino pa posadite rastline, ki ugodno vplivajo na njegovo rast. Take so denimo zelena, solata, por, bučke, cvetača, radič, peteršilj. Čebula ga varuje tudi pred boleznimi. Sama pod njega posadim baziliko in solato, na rob grede pa zasejem radič za rezanje tržaški solatnik. Eterična olja bazilike razkužujejo zrak.

PREBERITE ŠE: ZAKAJ PARADIŽNIK POKA

Tla, če jih ne zastirajo rastline, pokrijte z eno od organskih zastirk, kot so slama, seno, listje, miskant. S tem preprečimo izhlapevanje vode iz tal pa še plevelu je rast onemogočena. Sama vedno dodajam pod slamo tudi porezane liste navadnega gabeza, ki je bogat s fosforjem in kalijem, elementoma, ki poskrbita za odpornost rastline in dober nastavek cvetov in plodov.

Če se le da, ko sejete pozimi seme za vzgojo sadik ali ko spomladi kupujete sadike, izberite odpornejše sorte. Dandanes jih je na trgu kar nekaj. Žal tukaj ne velja stara sorta – odporna sorta. Sorta volovsko srce je zelo stara, spomnim se tega paradižnika že od malega, ko ga je sadila še moja stara mama. A ta tako priljubljena sorta žal spada med najbolj občutljive na krompirjevo plesen.

Paradižnik sproti privezujte na oporo. Uporabite mehko debelo vrvico ali trakove iz blaga, da se ne zareže v steblo rastline. Privez naj bo ohlapna.

Redno odstranjujte zalistnike. To so poganjki, ki odganjajo v pazduhi lista. Če jih ne odstranimo, je rastlina preveč gosta, košata. Odstranjujte jih, ko so še čisto majhni, le cm veliki. Rana, ki ostane po odstranitvi prevelikega zalistnika je idealna za razvoj bolezni. Manjši je zalistnik, lažje ga je odstraniti. Sama to naredim kar z nohti.

Streha nad paradižnikom je dobrodošla, a le, če je dovolj visoka. Le tako bo zrak krožil, in se vlaga še dodatno ne zadržuje. Če jo ob straneh podaljšamo navzdol, še dodatno zaščitimo rastline.

Vedno zalivajte zjutraj in le ob vznožju rastlin, da čim manj vlažite liste.

Pregledujte rastline.

Kako spoznamo bolezen

Plesen je najprej vidna na spodnjih listih. Na listnih robovih opazimo majhne olivno rjavkaste lise nepravilnih oblik, ki se postopoma večajo, se združujejo v večje madeže. Če ne ukrepamo pravočasno, se pojavijo elipsaste pege na steblih, na plodovih pa temnejše udrte pege, ki postanejo bronaste barve.

Preventivno škropite rastline s pripravkom iz mleka in kamilic. 

Hladen izvleček iz kamilic

Pest posušenih kamilic prelijemo z enim litrom hladne vode. Posodo postavimo v hladen prostor in pustimo stati od 12 do 24 ur. Precedimo in pred uporabo razredčimo z vodo v razmerju 1 : 5. Škropimo po rastlinah in po tleh.

Pripravek iz mleka

Uporabimo domače, sveže polnomastno nepasterizirano mleko. Tri decilitre mleka zmešamo s sedmimi decilitri vode ali kamiličnega čaja. Škropimo po rastlinah enkrat na teden. Če nimamo domačega mleka, kupimo ekološkega nepasteriziranega. Tega zmešamo z vodo ali kamiličnim čajem v razmerju 1 : 1. 

Kaj pa, če je bolezen že tu

Ko enkrat opazimo prve znake bolezni, nemudoma uporabimo pripravke iz čebule, česna, cimeta, žajblja, baldrijana, črnega bezga, rmana, vratiča ali sode bikarbone.

Čaj iz čebule

40 gramov narezane čebule, uporabimo lahko celo rastlino, tudi liste, prelijemo z 0,5 litra vrele vode. Pustimo stati, da se tekočina ohladi. Precedimo in škropimo po rastlinah z nerazredčeno tekočino.

Čaj iz česna

35 gramov narezanega česna, pri mladem česnu uporabimo tudi liste, prelijemo z 0,5 litra vrele vode. Pustimo stati čez noč. Precedimo in škropimo po rastlinah.