Kolumna Jerneje Jošar: Zgodba o plevelu

Najprej sem debelo pogledala, ni mi bilo jasno, na kaj meri, saj imam vendar na gredicah tla zastrta in mi zastirka zares odlično služi. »Ja, tam po robu ti rastejo koprive in še nekaj s širokimi listi in vijoličastimi cvetovi,« je pojasnila ugotovitev.

Kaj je plevel

Sicer pa je plevel tako ali tako izmišljena beseda. Označuje vse rastline, ki zrastejo tam, kjer si jih človek ne želi. Hecno, kajne?

Velika kopriva in navadni gabez ter še mnoge druge rastline, ki rastejo na mojem vrtu samoniklo, so zame dragocene in nikakor jih ne morem poimenovati plevel. Sicer pa je plevel tako ali tako izmišljena beseda. Označuje vse rastline, ki zrastejo tam, kjer si jih človek ne želi. Hecno, kajne? Medtem ko je lahko navadni gabez za mojo taščo grozen plevel, ga jaz kujem v nebo. Ne samo da je prelepa rastlina, saj ima vse lastnosti, ki vabijo poglede, od širokih listov, pa do vijoličastih zvončastih socvetij, tudi koristna je za moj vrt. Kar zadeva videz, verjemite, da bi lahko marsikomu, ki gabeza ne pozna, prodala zgodbo o nadvse redki okrasni rastlini, ki jo v svojih prestižnih kreacijah redno uporablja Piet Oudolf, krajinski arhitekt svetovnega slovesa. Pa če pustimo šalo na stran, kopriva in gabez mi služita kot okras, hrana za vrtnine in material za zastirko ter pripravke za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci.

Velika kopriva

Naloga velike koprive je, da revna, nerodovitna tla postopoma bogati in jih spremeni v rodovitna. Zatorej bi morali biti veseli, če raste na vrtu. Za pripravke iz koprive potrebujemo liste oziroma vršičke. Če je pomlad lepa, lahko mlade liste in vršičke pobiramo že aprila, sicer pa maja. Pobiramo jih lahko vse do avgusta. Liste lahko posušimo, saj jih naslednje leto uporabimo za pripravek, če so napadi uši zelo zgodnji, mladih kopriv pa je še premalo.

Naloga velike koprive je, da revna, nerodovitna tla postopoma bogati in jih spremeni v rodovitna. Zatorej bi morali biti veseli, če raste na vrtu.

S koprivo nad uši in pepelaste plesni: Koprivna pripravka, hladen izvleček in brozga, delujeta kot krepčilo za rastline, sredstvo za zatiranje uši, odganjanje vrtnih mravelj ter tudi proti pepelastim plesnim (radičevi, pesni, grahovi, paradižnikovi pepelovki ter pepelovki paprike in bučnic). Prevrelka iz koprive je poleg tega močno dušikovo in kalcijevo gnojilo, ki pospešuje rast in krepi odpornost rastlin.

Ker vonj pripravkov iz kopriv privablja kapusovega belina, bodimo z uporabo previdni predvsem na gredah s kapusnicami.

Hladni izvleček: 500 g svežih ali 100 g posušenih kopriv, narezanih na manjše kose, prelijemo s 5 l vode. Pustimo stati 24 ur. Precedimo in z nerazredčeno tekočino škropimo po rastlinah.

Brozga: 500 g svežih ali 100 g posušenih kopriv, narezanih na manjše kose, prelijemo s 5 l vode. Pustimo stati 24 ur. Naslednji dan večino tekočine odlijemo, nato pa koprive v malo tekočine pol ure kuhamo na zmernem ognju. Ohladimo, precedimo in dolijemo prej odlito tekočino. Pred škropljenjem razredčimo z vodo v razmerju 1 : 5 in škropimo po rastlinah. Rastline poškropimo z vseh strani. Postopek po nekaj dneh ponovimo.

Prevrelka: 500 g svežih ali 100 g suhih listov prelijemo s 5 l vode in postavimo na toplo mesto. Vsak dan premešamo. Pripravek je nared, ko rastlinski deli potonejo, tekočina pa se preneha peniti. Vse skupaj nato precedimo in tekočino razredčimo z vodo v razmerju 1 : 10. Zalivamo po tleh, ob rastlinah.

Gabez za krepitev rastlin

Prevrelka iz gabeza je močno kalijevo gnojilo, ki krepi odpornost rastlin, pospešuje njihovo rast in razvoj.

Gabez izkorišča sicer nedostopni kalij v tleh. Njegove liste nabiramo od pomladi do jeseni. Prevrelka iz gabeza je močno kalijevo gnojilo, ki krepi odpornost rastlin, pospešuje njihovo rast in razvoj.

Hladni izvleček: 500 g svežih ali 100 g suhih gabezovih listov namočimo v 5 l hladne vode. Postavimo v hladen prostor. Po dveh dneh tekočino precedimo in razredčimo z vodo 1 : 5. Zalivamo rastline.

Prevrelka: 500 g svežih ali 100 g suhih listov prelijemo s 5 l vode in postavimo na toplo mesto. Vsak dan premešamo. Pripravek je nared, ko rastlinski deli potonejo, tekočina pa se preneha peniti. Vse skupaj nato precedimo in tekočino razredčimo z vodo v razmerju 1 : 10. Zalivamo po tleh, ob rastlinah.