Običajno je najbolj primerna vgradnja ene od vrst toplotnih črpalk, ki je odvisna od energijskih virov na parceli in razpoložljivega prostora. V obiskani hiši lahko zaradi premajhne površine parcele vgradijo le toplotno črpalko zrak/voda. Tako bi letno rabo energije, preračunano v kurilno olje, zmanjšali za več kot 2300 litrov, naložba pa bi se povrnila v enajstih letih.
Z zamenjavo starega stavbnega pohištva z novim toplotnoizolativnim in dodatno toplotno izolacijo na zunanjih stenah in ostrešju ter novim nizkotemperaturnim oljnim kotlom moči 15 kW bi lastniki v hiši, ki smo jo vzeli za primer, zmanjšali letno rabo energenta za 1700 litrov in tako vsako leto prihranili kar 1700 evrov. Naložba bi se jim povrnila v nekaj manj kot petnajstih letih. Z omenjenimi posegi bi lahko dosegli kar za 60 odstotkov manjšo rabo energije za ogrevanje, vendar je doba vračila naložbe razmeroma dolga. Zato jih je zanimalo, ali lahko v danih razmerah in z manjšo toplotno prehodnostjo zunanjega ovoja hiše, ki poleg dodatne toplotne izolacije vključuje tudi stavbno pohištvo, izkoristijo še kakšno možnost, ki bi pomenila še manjšo rabo energije in morda krajšo dobo vračila naložbe.
Razmere dovoljujejo le vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda
Energijski svetovalec je menil, da bi bila smiselna vgradnja toplotne črpalke. Tako bi kurilno olje nadomestili z izkoriščanjem obnovljivih virov energije. S toplotno črpalko lahko za ogrevanje izkoriščamo toploto podtalnice, zemlje ali zraka. Kaj bi bilo najbolj učinkovito in gospodarno, je odvisno od bioklimatskih razmer na parceli in razpoložljivega prostora. V konkretnem primeru je energijski svetovalec ugotovil, da je edina smiselna možnost vgradnja toplotne črpalke zrak/voda. Na parceli namreč ni podtalnice, vrtanje globokih vrtin bi bilo negospodarno, za položitev horizontalnega zemeljskega kolektorja, s katerim bi izkoriščali toploto zemlje, pa je premalo prostora. Izračunal je, da bi morali za ogrevanje 200 kvadratnih metrov bivalne površine v zemljo položiti približno dvakrat toliko metrov cevi zemeljskega kolektorja, torej približno 400 metrov. Tega pa parcela ne omogoča. Parcela prav tako ne omogoča vgradnje kompaktnega zemeljskega kolektorja, ki bi zavzemal približno polovico manj površine kot horizontalni kolektor.
Lastniki hiše bi torej morali vgraditi toplotno črpalko zrak/voda z močjo 12 kW, ki učinkovito deluje in zadosti vsem potrebam po toploti, dokler zunanje temperature ne padejo pod minus 10 stopinj Celzija. Sodobne toplotne črpalke, ki kot hladivo uporabljajo ogljikov dioksid, lahko učinkovito delujejo tudi do minus 15 stopinj Celzija, vendar je njihova največja moč le do 9 kW. Zaradi ostrih zim bi zato kot dodatno ogrevalo morali imeti še električni grelnik, vgrajen v hranilniku toplote.
Letni stroški ogrevanja manjši od 400 evrov
Pri izračunih, kolikšni bi bili prihranki energije za ogrevanje, je energetski svetovalec upošteval omejitve toplotne črpalke zrak/voda. Te se izrazijo z vrednostjo letnega grelnega števila, ki je pri toplotnih črpalkah voda/voda 4, pri različici zemlja/voda 3,5, pri zrak/voda pa le 2,7. Kljub nižjemu letnemu grelnemu številu bi bili prihranki energije v primerjavi z obstoječim stanjem zelo veliki. Ob domnevi, da bi z dodatno toplotno izolacijo zunanjega ovoja hiše in novim stavbnim pohištvom letno rabo toplotne energije zmanjšali na 11 tisoč kWh na leto oziroma preračunano v kurilno olje 1100 litrov, bi letna raba električne energije za delovanje kompresorja toplotne črpalke znašala 4047 kWh. Če to spet pretvorimo v kurilno olje, bi za ogrevanje porabili le še nekaj več kot 400 litrov tega energenta. Letni prihranek bi bil kar 2400 litrov. Zaradi razlike v ceni kurilnega olja in električne energije bi prihranili več kot 2400 evrov.
Energijski svetovalec je izračunal, da bi bila celotna naložba vredna približno 27.800 evrov, od tega 10.000 evrov stavbno pohištvo, šest tisoč evrov nova fasada z dodatno toplotno izolacijo, 3000 toplotna izolacija ostrešja in 8800 evrov toplotna črpalka in električni grelnik. Naložba bi bila sicer med vsemi drugimi možnostmi najvišja, vendar bi se zaradi največjih energijskih prihrankov najhitreje povrnila, in sicer v enajstih letih. Hkrati lastniki ne smejo zanemariti dejstva, da bi za ogrevanje izkoriščali obnovljiv vir energije.
Delo in dom, 27. avgust 2008