Igra svetečih diod

18. 10. 2011 | Besedilo: Barbara Primc

svetleče diode, diode, svetila, svetloba, osvetlitev

Visoka svetilnost, dolga življenjska doba, možnost delovanja v različnih barvnih spektrih in barvnih temperaturah, predvsem pa majhna poraba električne energije so razlogi, ki govorijo v prid uporabi svetečih (LED) diod za osvetljevanje različnih prostorov. Še pred letom ali dvema je bila razsvetljava, ki temelji na LED-tehnologiji, večinoma namenjena osvetlitvi zunanjosti, z razvojem svetečih diod, ki svetijo s temperaturo okrog 3000 kelvinov in dajejo toplo belo svetlobo, pa se je razširila tudi v delovne in predvsem v bivalne prostore.

Za bivalne prostore je najprimernejša topla bela svetloba, ki je najbolj prijazna za oči in je zelo podobna svetlobi, ki jo oddajajo klasične žarnice. Proizvodnja teh bo v Evropski uniji dokončno prepovedana po 1. septembru 2012, ko bodo ustavili še proizvodnjo žarnic z močjo nad 25 vatov. Žarnice z močjo, večjo od 100 vatov, so v Uniji namreč nehali izdelovati septembra 2009, leto pozneje so prišle na vrsto žarnice z močjo nad 75 vatov, septembra letos pa močnejše od 60 vatov. Glavni in edini razlog za takšno odločitev je potratnost žarnic, saj za enak ali podoben učinek porabijo znatno več električne energije kot varčne sijalke, razlika pa je še večja, če namesto njih uporabimo sveteče diode.

Tudi do 50-odstotni prihranek

V tem primeru lahko prihranimo tudi do 50 odstotkov električne energije. Glavni vzrok za veliko porabo pri klasičnih žarnicah je ogromno odvečne toplote, ki jo oddajajo med delovanjem, pravi Luka Zajc iz podjetja Inled: »Halogenska žarnica, na primer, se po pol ure delovanja segreje na več kot 200 stopinj Celzija, kar je lahko zelo nevarno, če je nameš­čena v stropu, blizu lesa ali plastike. Sveteča dioda pa se tudi pri daljšem delovanju ne segreje na več kot 60 stopinj Celzija. Večina energije gre namreč v svetlobni izkoristek, le majhen del je preide v toploto.« Njihova velika prednost je tudi izredno dolgo delovanje, kakovostne lahko svetijo do 50.000 ur, medtem ko povprečna žarnica sveti 1000, varčna sijalka pa do 10.000 ur. Kakovostne LED-svetilke so narejene tako, da ko sveteča dioda preneha svetiti, zavržemo celo svetilko in diod sploh ne menjamo. Ko jih vklopimo, takoj zasvetijo s polno močjo, ne potrebujejo zagona kot varčne sijalke, nizka delovna napetost pa omogoča varno uporabo. Njihova slabost je, da so za zdaj še razmeroma drage, vendar lahko pričakujemo, da bodo sčasoma postale cenovno dostopnejše.

Eden od očitkov, ki jih je bilo še pred kakšnim letom pogosto slišati na račun svetečih diod, je tudi, da njihov svetlobni tok še ni tako velik kot pri žarnicah in varčnih sijalkah. A razvoj je šel naprej. »Test halogenske žarnice z močjo 35 vatov in LED-sijalke z močjo 3x1 vat je pokazal, da imata precej podobno svetilnost, edina razlika je v kotu osvetlitve, ki je pri LED-sijalki malenkost ožji. Kljub temu lahko enakovredno nadomesti halogensko žarnico,« pravi Luka Zajc. Sveteče diode bodo prej ali slej dosegle tudi kakovost kompaktnih fluorescent­nih sijalk. To je potrdil test sveteče diode in varčne sijalke v realnem okolju, ki sta imeli po statističnih podatkih približno enak svetlobni izkoristek – skoraj izenačeni sta bili tudi pri merjenju dejanske osvetljenosti prostora, nekoliko bolje se je odrezala kompaktna sijalka.

Namesto 450 vatov na uro le približno 90

»Majhna poraba energije za delovanje in dolga življenjska doba,« na vprašanje, zakaj se je odločil za LED-razsvetljavo v hiši, brez omahovanja odgovori Branko Benedičič iz Škofje Loke. Pred tremi leti, ko je gradil hišo, je bila ponudba LED-svetil za bivalne prostore še zelo borna, njihova cena pa zelo visoka. »Dimenzije in oblike LED-svetil mi niso bile všeč, neprimerno večja je bila izbira zunanjih ohišij za običajno razsvetljavo in med njimi sem našel ravno takšna, kakršna sem želel imeti v hiši. Tako mi ni preostalo drugega, kakor da jih kupim in jih predelam,« pove sogovornik, ki se seveda spozna na elektroniko in elektriko, drugače se tega ne bi loteval. Iz ohišij je odstranil halogenske žarnice, izdelal aluminijasto podnožje za sveteče diode, jih povezal med seboj tako, da je na vsako luč prišla ustrez­na napetost, in dodal primeren pretvornik napetosti.

Sveteče diode so namreč nizkonapetostni svetlobni viri, ki delujejo pri napetosti približno 3,6 volta. Večina proizvajalcev povezuje vsaj tri diode skupaj, za to potrebujemo napetost nekaj več kot deset voltov. To pa seveda pomeni, da je treba napetost 220 ali 230 voltov pretvoriti v nižjo s pretvornikom. Zdaj lahko kupimo že sveteče diode, ki neposredno nadomestijo žarnice in zanje ne potrebujemo pretvornika, saj je ta vgrajen v podnožje. Ko je naš sogovornik izbiral svetila, takšnih še ni bilo na voljo. Pri izbiri svetil je bil tako pozoren le na videz ohišja in čim bolj ugodno ceno, saj je že od začetka vedel, da bo originalno podnožje za klasične žarnice nadomestil s sodobno LED-tehnologijo. V veliko pomoč mu je bil sin, ki ima s to tehnologijo veliko izkušenj in znanja iz sveta avtomobilizma.

Koliko električne energije prihranijo z LED-razsvetljavo, Benedičič sicer ne ve natančno, postreže pa s podatkom, da štirinajst LED-svetil, vgrajenih v dve stopnišči, skupaj porabi le 2,8 vata električne energije na uro ali 0,2 vata na luč, medtem ko bi klasične 15-vatne žarnice porabile 210 vatov na uro: »Smo pa veliko prihranili že pri nakupu ohišij. LED-svetila za stopnišča so bila namreč najmanj desetkrat dražja, poleg tega so imela za moj okus preveč svetečih diod, saj smo želeli stop­nice osvetliti ravno toliko, da ponoči vidiš, kje hodiš.«

Rumena v kopalnici, snežno bela na stopnišču

Pri izbiri barve toplote so se malce poigrali. Za kopalnico, ki je odeta v keramične ploš­čice oranžne barve, so izbrali rumenkasto, pred garažo in na ograjo so namestili svetila, ki oddajajo snežno (dnevno) belo toploto, medtem ko so za otroški sobi izbrali RGB-dio­de, saj sta otroka želela, da se barve v sobi spreminjajo. LED-svetila so namreč na voljo tudi v tako imenovani izvedbi RGB, ki lahko svetijo v kateri koli barvi, ki jo dobimo z mešanjem rdeče, zelene in modre. Barve spreminjamo na nadzorni plošči, svetila pa lahko povežemo tudi v zmogljivejši krmilni sistem ali pametni sistem električne napeljave, tako da svetila spreminjajo barve in jakost svetlobe po vnaprej nastavljenem programu.

Z domiselno kombinacijo svetečih diod različnih barvnih spektrov in velikosti lahko po besedah Marka Malija iz podjetja SM-elektronika ustvarimo prijeten in predvsem zanimiv ambient: »LED-svetila so izdelana iz zelo majhnih svetečih diod, ki oddajajo svetlobo. Te so lahko različnih velikosti, izsevalnih moči, barv in širin snopov svetlobe. Svetila so primerna tako za posredno kot za močno neposredno prostorsko razsvetljavo in jih lahko uporabimo v vseh delih stanovanja.«

Izbiramo lahko med razpršeno ali bolj usmerjeno svetlobo, lahko pa jo usmerimo skozi mat steklo in dobimo difuzno svetlobo, na primer. Diode na traku lahko uporabimo za linijsko osvetlitev spuščenega stropa, jih skrijemo za stensko ploščo, sliko ali fugo spuščenega stropa. »Vgradimo jih lahko tudi v omarice, vitrine, pod elemente v kuhinji, si naredimo na videz lebdečo posteljo ali jih uporabimo za osvetlitev delovnih površin in stopnišč. Če imamo prostore osvetljene s fluorescentnimi cevmi, jih lahko nadomestimo z linijskimi LED-svetili, ki so manjša in bolj prilagodljiva,« našteva prednosti takšne razsvetljave sogovornik.

Rumenooranžen ton za počitek, modrikasto bel za aktivnost

Tehnologija LED temelji na modri diodi, zato večina teh sijalk sveti hladno belo ali celo modro, medtem ko je za bivalne prostore najprimernejša topla bela svetloba, ki jo oddajajo tudi sodobne sveteče diode. Nižja ko je temperatura svetlobe, bolj je ta topla. Temperatura tople bele svetlobe je od 2800 do 3500 kelvinov, temperatura hladne bele svetlobe pa od 6000 do 8000 kelvinov. Kot zanimivost povejmo, da je povprečna temperatura dnevne svetlobe pri nas 5500 kelvinov, ob ekvatorju pa 6500.

Svetlobo v različnih odtenkih bele barve – toplo belo, dnevno belo in hladno belo – uporabljamo v različnih prostorih. Kakor pravi Marko Mali, topla bela svetloba daje rumenooranžen barvni ton, ki v telesu spodbuja sproščanje hormona melatonina, zato pomaga pri sproščanju, počitku in ustvarjanju romantičnega ozračja: »Uporabimo jo v spalnici, dnevni sobi in vseh drugih prostorih, ki so namenjeni sprostitvi in počitku.«

Hladna bela svetloba ima modrikasto bel barvni ton, ki vzbuja občutek napolnjenosti z energijo, radoživosti, veselja in spodbuja storilnost. »Prav takšno svetlobo potrebujemo, da se zjutraj zbudimo in se polni energije odpravimo dnevu in obveznostim naproti. Svetila s svetlobnim spektrom, podobnim dnevni svetlobi, in tudi z višjim deležem mod­rega spektra lahko zato namestimo v kuhinjo, primerna so za osvetlitev delovnih mest,« pravi sogovornik. Po njegovih besedah ustrezajo tudi starejšim ljudem, ki jim očesna leča sčasoma porumeni in prepušča vedno manj modre svetlobe: »V tem primeru dnevna svetloba, ki jo sevajo svetila, stanje izenači in podpira naravni ritem.« Poudariti pa je treba, da se moramo takšni svetlobi izo­gibati zlasti zvečer, če želimo miren spanec. Hladna modra svetloba namreč ruši naravni cikel tvorbe melatonina in s tem naš dnevni bioritem. Svetila, ki oddajajo hladno belo svetlobo, zaradi svoje barvne temperature ne privlačijo mrčesa, zato so še zlasti primerna za osvetlitev teras in balkonov, na katerih preživljamo poletne večere.
 

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE