Pročelje hiše je ometano na tradicionalni provansalski način, pri katerem so okenski okvirji in okvirji vrat belo obrobljeni z apnom. Hiša je ves čas obsijana s soncem in nadvse prijetna za bivanje. Vanjo se vstopi skozi nekdanjo stajo. Na kamnitih stenah so obešena kolesa, v skladovnico zloženi hlodi pa čakajo, da jih bo nekdo razsekal v polena. Na dvorišču dajejo prijetno senco mornarsko modri in beli sončniki. Na vrtu vabi k prijetnemu dremežu viseča mreža v svetlih barvnih odtenkih, razprostrta pod rumenim komarnikom.

Tradicionalne zavese iz kroglic, ki zastirajo vrata, mečejo senco, obogateno s premikajočimi se vzorci. To je hiša za sprostitev, branje, kolesarjenje in ... barvanje starih železnih postelj, ki so bile odložene na podstrešju.

Serge Bensimon je hišo kupil pred dvajsetimi leti, potem ko se je zaljubil v to provansalsko vasico. Je pa potreboval kar nekaj let, da jo je uredil po svojem okusu. Hišo je povečal, tako da je v njej dovolj prostora za vse družinske člane, prijatelje in umetnike, ki ga pogosto obiskujejo, pri opremljanju pa je ves čas pazil, da ne bi delovala preveč umetelno. Namesto vrhunsko dovršenega stanovanjskega objekta si je želel domovanje, ki se bo izoblikovalo samo po sebi, ko bodo v njem živeli ljudje, povsem naravno in iskreno, torej življenjski prostor, v katerem bo vsak od stanovalcev prispeval svoj pečat.

Vsi predmeti v hiši so povezani s spomini ali čustvi. Ob preprogi, ki so jo prinesli iz Maroka, se vedno znova obudijo spomini na prijetne počitnice. Posteljno pregrinjalo, stara krpanka, je darilo prijatelja novinarja. V hiši je precej oblikovalskih dragocenosti, kot je stol Alvarja Aalta iz svetlega lesa, ki ga je last­nik kupil v Charolina Olofgörs, trgovini v Bonnieuxu, ki se je specializirala za prodajo skandinavskega dizajnerskega pohištva.

Serge in Charlotte Bensimon sta v svojem provansalskem domu zbrala tisto, kar jima je najbolj pri srcu. Vsi ti predmeti pripovedujejo zgodbe o času, ki sta ga preživela skupaj. Ohranila sta celo stare superge, ki so jih ponosili njuni otroci. Obesila sta jih na ogledalo nad umivalnikom in tako s še enim barvnim odtenkom popestrila kopalnico.

Serge je navdušen popotnik. V zadnjih nekaj letih je vzljubil Japonsko in Skandinavijo, pa tudi kulturo amišev v ZDA. Pred časom je zato začel zbirati njihovo ročno izdelano pohištvo. Na potovanjih se mu pogosto porajajo ideje za modne projekte, tako da se domov vrača z različnimi neobdelanimi materiali, ki jih nato uporabi pri ustvarjanju visoke mode. Tudi manjše preproge je prinesel s svojih poti, zato je že na prvi pogled jasno, da živi v hiši strasten zbiralec lepega.

Rad ima mešanico različnih slogov. Vsaka stvar v hiši je zgodba zase. Namizna posoda je delo Sepulveda Nelsona, prijatelja in umetnika, ki veliko potuje po svetu in išče umetnike, ki jim lahko zaupa izdelavo svojih unikatnih stvaritev iz stekla in keramike. Švedski stol iz 18. stoletja, ki ga je podedovala Charlotte, se čudovito ujema s klasičnim stolom iz 20. stoletja, izdelkom Hansa Wegnerja, svetovno znanega danskega oblikovalca pohištva, čigar izdelke pogosto opisujejo kot »organsko funkcionalne«.

Zunanja jedilna miza, izdelana iz cementa in okrašena z okruški keramike, je iz mesteca Isle sur la Sorgue. Preden ji je Serge dodelil stalno mesto v poletni hiši, jo je imel v svojem pariškem stanovanju. Charlottina sestra Brigitte je izvrstna kuharica, ki z veseljem pogosti vso družino. Vse potrebno kupi na vaški tržnici in potem recimo pripravi karpačo iz bučk, parmezana, mete, limonske trave in praženih pinjol. Včasih domače razvaja s fileti cipljev s tapenado, zelenjavno tempuro, rezinami pese, baziliko, kumino, pistacijami, sesekljanim koromačem, limono in oljkami, vse skupaj pa pokaplja z oljčnim oljem tukajšnjih pridelovalcev.

Pogostitev vedno pripravijo za omenjeno vrtno mizo, z glasbeno podlago škržatov. Za aperitiv si privoščijo pastis, ki je prav tako značilnost teh krajev. Po jedi se družina običajno odpravi v vas, kjer opazujejo balinarje, se sprehajajo ali poslušajo glasbo. Serge po zgledu Gastona Chaissaca barva lesene deske. Chaissac (1910–1964) je bil umetnik samouk iz delavske družine, čigar umetniški slog so opredelili kot »sodobno rustikalen«.

Sicer pa družino Bensimon pogosto obiskujejo umetniki. Katalonski umetnik Jaume Plensa pride vsako leto, da si tukaj napolni baterije. V provansalskem domu Sergea in Charlotte lahko uživa v miru, daleč stran od prepolnih restavracij, slavnih osebnosti in mestnega hrupa.