11. 4. 2016 | Besedilo: Zenaida des Aubris/Living4media | Fotografije: gtres
Odprta vrata – Španija: Mojstrska kombinacija
11. 4. 2016 | Besedilo: Zenaida des Aubris/Living4media | Fotografije: gtres
Ko sta začela mlada španska zakonca iskati novo domovanje, sta oba vedela, da si želita živeti v središču mesta, v urbanem in kar se da živahnem okolju. Santander, pristaniško mesto na severu Španije, slovi po svojem umetniškem utripu, kulturnih festivalih in prelepih plažah. V tem mestu sta nazadnje našla stanovanje v hiši, ki je bila zgrajena v 19. stoletju.
Čeprav se jima stavba od zunaj ni zdela privlačna, ju je prepričala razporeditev prostorov v stanovanju, pa tudi nekaj posebnosti, ki so jima že med prvim ogledom padle v oči. Z nekaj spremembami tlorisa sta na koncu prišla do rešitev, ki zadovoljujejo vse njune potrebe.
Njun dom je svojevrsten odsev njunega navdušenja nad prepletanjem starin s sodobno opremo. Številne stvari v stanovanju so ostale nespremenjene, saj sta ugotovila, da jih lahko s pridom vključita v svoj projekt obnove. To velja predvsem za visoke strope in starinska notranja opažena vrata, izvirna tla iz borovih desk in bele dekorativne ploščice v kuhinji in kopalnici. »Zdele so se nama estetske, poleg tega so se zelo lepo ujele s kosi opreme, ki sva jo imela od prej, zlasti s podedovanim družinskim starinskim pohištvom, kot sta bogato oblazinjen kavč in ogledalo, ki zdaj krasita najino dnevno sobo,« pripovedujeta lastnika.
Način, kako sta opremila svoje stanovanje, priča o tem, da sta se želela v njem pokloniti preteklosti, hkrati pa slediti sodobnim tokovom. Tako ni nič presenetljivega, da sta zbrala kar nekaj izdelkov klasičnih oblikovalcev 20. stoletja, kot so Jacobsen, Aalto, zakonca Eames in Saarinen. Hkrati je prišla do veljave njuna ljubezen do sodobne umetnosti in fotografij. Kakor poudarjata, sta dolge ure preživela v različnih galerijah, kjer sta spoznavala umetnike in fotografe ter se poglabljala v njihove navdihe in filozofijo.
Nova lastnika sta se odločila, da bosta nekaj stvari preuredila, res pa je, da v stavbi niso bila potrebna obsežnejša dela. S tem ko sta dala porušiti nekaj vmesnih sten, sta povečala preddverje, v katero zdaj priteka dnevna svetloba. Hkrati sta si za veliko, po naročilu izdelano knjižno omaro, ki sega od tal do stropa, uredila manjši delovni prostor. Sodobna skulptura z veliko ploščo iz žada na železnem podstavku, ki stoji nasproti omare, daje svojevrstno globino sliki, ki se je ohranila na vrhnji plošči starinske mizice. Prva od številnih barvnih potez, katerih naloga je poživitev prostorov, je z žametom oblazinjen naslanjač v drzni barvi fuksije. Ob njem stoji pomanjšana različica slovite Saarinenove mize Tulipan, ki jo je izdelal Knoll, pika na i pa so stoječa svetilka Arneja Jacobsena in fotografije Rhone Bitner in Marie Gorbeña. Močna barva fuksije se ponovi v dnevnem prostoru, in to na veliki pravokotni blazini, ki ima vlogo mizice ob kavču in ki je izrazito nasprotje skrilasto sivo-modri prevleki bogato oblazinjenega kavča. Pred veliko fotografijo Davida Jiméneza je postavljenih nekaj vaz Alvarja Aalta.
V jedilnici poskrbi za dinamiko mešanica lesa, aluminija in mreže: rustikalno francosko podeželsko mizo iz borovega lesa z gladko polirano mizno ploščo sta lastnika dopolnila z dvema belo lakiranima stoloma, ki stojita vsak na svoji strani. Njuno popolno nasprotje so Eamsovi stoli in svetilka Tolomeo podjetja Artemide, vse skupaj pa dopolnjujejo različno strukturirane zavese iz mreže, kot odsev sivo-modrega kavča, ki stoji na drugi strani prostora. Dolga kredenca, prebarvana z belim lakom, je namenjena različnim okraskom, na njej pa je na ogled razstava črno-belih fotografij.
V kuhinji prevladujeta zelena in bela barva. Izvirne ploščice prinašajo pridih starega, hkrati pa se lepo ujemajo s sodobnimi dodatki. Ker so stene povsod bele, tla pa iz naravnega lesa, je to stanovanje zagotovo primeren prostor za umetnine in kose pohištva, ki se tukaj resnično pokažejo v najboljši luči. V spalnici sta se lastnika odločila za bolj umirjene odtenke barv, ki sicer vladajo v dnevnih prostorih. Postelja je prekrita s sivim žametom, svilene mrežaste zavese pa kot svojevrsten filter mehčajo dnevno svetlobo, ki prodira v prostor. Mizica ob postelji iz petdesetih letih vnaša s svojimi upognjenimi nogami in z ogledalom s posnetimi robovi nekaj hollywoodskega razkošja. Tudi kopalnica je vsa v belem, njena posebnost pa je v tem, da je obložena z ekstravagantnim enotnim kosom belega marmorja. Tudi v tem prostoru se na brisačah ponovijo barve fuksije in sivomodri odtenki skrilavca.
Stanovanje, ki sicer ni veliko, zgovorno priča o okusu in dinamični naravi mladih lastnikov. Sodobne prvine s svojim šarmom in uporabnostjo delujejo kot protiutež dragocenemu starinskemu pohištvu.