Program, ki so ga predstavili včeraj v Ljubljani, zajema pet projektov, in sicer vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema, vzpostavitev skupne infrastrukture za prostorske informacije, informacijsko prenovo nepremičninskih evidenc, izboljšava podatkov in podpora vodenju programa.

S prostorskim informacijskim sistemom bodo uvedli elektronski način poslovanja pri pripravi, sprejemanju, uveljavljanju ter uporabi prostorskih aktov (projekt ePlan), pri procesih graditve (projekt eGraditev) in pri vodenju podatkov o stavbnih zemljiščih.

Prostorski informacijski sistem bo uradno okolje za prostorske podatke, je na novinarski konferenci ob dogodku povedala generalna direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja pri ministrstvu Barbara Radovan.

Vključeni bodo podatki ustrezno pripravljenih občinskih prostorskih načrtov (OPN) - sedanji prostorski informacijski sistem občin (PISO), v katerega je vključenih 147 občin, je informativne narave -, in občine, ki leta 2021 ne bodo imele sprejetega OPN, ne bodo mogle več izdajati gradbenih dovoljenj, je na novinarski konferenci dejala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.

Med drugim bo mogoče vlogo za gradbeno dovoljenje vložiti pri katerikoli upravni enoti, podobno kot že velja za osebne dokumente ali registracijo vozil. "Ideja je, da bo vse potekalo elektronsko, v sistem bodo lahko vstopali vsi deležniki: lastniki, projektanti, vsi, ki morajo v postopkih podati mnenje. Sistem bo tudi obveščal, v kateri fazi je posamezen projekt," je povedala Radovanova. Del sistema je že vzpostavljen, in sicer upravne enote zadnji dve leti podatke o izdanih gradbenih dovoljenjih vnašajo v zbirko upravnih aktov.

Skupna infrastruktura za prostorske informacije bo omogočila pretok podatkov med organi javne uprave v Sloveniji ter njihovo izmenjavo z organi Evropske komisije in državami članicami EU.

V okviru programa bodo tudi prenovili nepremičninske evidence (zemljiški kataster, kataster stavb, register prostorskih enot) ter med drugim omogočili sprotno evidentiranje podatkov o nepremičninah in kontrolirano povezavo z zemljiško knjigo in drugimi zbirkami prostorskih podatkov.

Pri projektu izboljšave podatkov je predviden zajem podatkov o dejanski rabi pozidanih zemljišč, izboljšanje grafičnega dela zemljiškega katastra in skeniranje arhivov nepremičninskih evidenc. Generalni direktor Geodetske uprave RS Anton Kupic je na novinarski konferenci povedal, da se s tem ukvarjajo že nekaj let, jih bodo pa s sredstvi tega projekta lahko zaključili.

Peti projekt v okviru programa pa je namenjen podpori vodenju programa projektov, med drugim bodo vzpostavili projektno pisarno in poskrbeli za informiranje udeležencev programa in širše javnosti.

Majcnova je dejala, da je program, na katerega so se na geodetski upravi in direktoratu ministrstva za prostor pripravljali zadnjih pet let, ključen za delo po letu 2020. Z nedavnim sprejemom prenovljene prostorsko-gradbene zakonodaje je zagotovljena tudi pravna podlaga za uvedbo sprememb.

Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj je na dogodku poudarila pomen uvrstitve programa eProstor v operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020. "Za gospodarsko rast oziroma še bolje sonaravno rast, pa tudi za nova delovna mesta, je nedvomno treba pospešiti in izboljšati tudi procese na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami," je, kot so sporočili iz službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, povedala ministrica.