Resveratrol v kožici grozdnih jagod je obramba pred sivo grozdno plesnijo, Botrytis cinerea. Vsebujejo ga tako bele kot rdeče sorte vinske trte. Postopek maceracije in fermentacije pa je razlog za to, da spojino najdemo v rdečih vinih, ne pa tudi v belih. Pri pripravi mošta iz rdečih sort namreč po navadi pustimo macerirati grozdne jagode kar nekaj dni, poleg tega takrat že poteka tudi fermentacija, z belimi sortami pa ne ravnamo tako. Posledica maceracije in fermentacije je visoka vsebnost resveratrola v rdečih vinih. V grozdnem soku, ki ga hitro iztisnemo iz jagod, te spojine ni.

Resveratrol v rdečem vinu

Vsebnost resveratrola v vinu je odvisna tudi od klimatskih razmer in od pojava plesni. Med rdečimi vini, v katerih je največ resveratrola, omenjajo cabernet sauvignon, shiraz, merlot, med našimi znanimi sortami je takšna modra frankinja. Najboljša vina iz te sorte pridobivajo v Posavju. Že pred desetletji so ugotovili, da resveratrol spada med najbolj učinkovite antioksidante. Opravili so veliko raziskav v laboratoriju in na poskusnih živalih ter dokazali, da resveratrol zelo učinkovito lovi proste radikale in preprečuje poškodbe celic. Domnevajo, da je uživanje resveratrola koristno za preprečevanje bolezni srca in ožilja, vnetnih procesov ter nekaterih vrst raka.

Že več let je znana domneva, da naj bi bil resveratrol poleg drugih polifenolnih spojin soodgovoren tudi za tako imenovani francoski paradoks – pojav, da je med francoskim življem kljub uživanju mastne in kalorične hrane nesorazmerno majhen delež bolezni srca in ožilja. Francozi so namreč znani ljubitelji rdečih vin. Seveda pa jedo obilo zelenjave, sadja, sirov, olivnega olja, manj rdečega mesa, pomembno pa je tudi, da si za obrok vzamejo čas. Očitno je prav tako pomembna kultura uživanja hrane, poleg tistega, kar je na krožniku.

Zaradi v laboratoriju dokazanih ugodnih učinkov resveratrola so v Združenih državah Amerike začeli opravljati klinične raziskave, katerih namen je ugotoviti, kakšni odmerki resveratrola so učinkoviti pri preprečevanju bolezni srca in ožilja ter raka. Med drugimi so že objavili prve izsledke dveh raziskav, v katerih so ugotovili, da resveratrol lahko preprečuje nastanek srčne fibroze. To je stanje, ki ga povzroči povišan krvni tlak, vidno pa je v povečani aktivnosti celic, imenovanih fibroblasti, ki tvorijo vezivno tkivo. Posledica te povečane dejavnosti je zadebelitev srčne mišice z vezivnim tkivom, kar otežuje delo srca in počasi vodi v srčno popuščanje, resno bolezen, ki jo je treba zdraviti. Resveratrol je nedvomno učinkovina, ki bo v prihodnosti pomembna v preventivi različnih bolezenskih stanj, povezanih s tvorbo obilice prostih radikalov.

Nenasičene maščobne kisline v grozdnih pečkah

V zadnjem času so zelo priljubljeni pripravki, ki vsebujejo izvleček iz grozdnih pečk. V grozdnih pečkah, ki so odpad pri predelavi grozdja v mošt, je od 10 do 20 odstotkov olja, za katero je značilna visoka vsebnost nenasičenih maščobnih kislin, med njimi je za naš organizem pomembna linolna kislina, ki spada med tako imenovane omega-6 nenasičene maščobne kisline. Te kisline so našemu organizmu nujno potrebne in jih moramo vanj vnašati s hrano. Olje vsebuje tudi precej vitamina E, ki je ravno tako pomemben za ohranjanje zdravja. Poleg olja je v grozdnih pečkah obilo polifenolnih spojin. Z rednim uživanjem ekstrakta iz grozdnih pečk, za katerega je značilen močan antioksidativni učinek, lahko pripomoremo k varovanju organizma pred škodljivimi prostimi radikali in s tem zmanjšujemo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, seveda v kombinaciji z ustrezno prehrano in telesno dejavnostjo.

Delo in dom, 26. september 2007