V Sloveniji uspeva figa na mikroklimatsko ugodnih legah v slovenski Istri, na Goriškem in v Brdih, posamezna drevesa tudi na Krasu in celo v Beli krajini. Ljubiteljem, ki želijo drevo fige posaditi tudi drugod v Sloveniji, priporočamo, da izberejo zelo dobre vinogradniške lege in dodatno izkoristijo nekaj stopinj višjo temperaturo na južni strani ob hiši ali zidu. V času mirovanja starejši les prenese temperature do –15 ºC, mlajši nedozorel (denimo jesenski prirastek) pa le –4 ºC. Figa prenese veliko suše in zelo skeletna tla z veliko kamenja, da bi dobro rodila, pa potrebuje globoka, odcedna, rodovitna tla in dovolj vode. Za tržno pridelavo so primerne le mikroklimatsko ugodnejše lege v Istri, na Goriškem in v Brdih.

Figa lahko razvije zelo globok in razvejen koreninski sistem. Zato je še bolj hvaležna za kakovostno globoko pripravo tal kot trta in drugo sadje. Vso površino prekopljemo meter globoko, pred tem potrosimo gnojila (založno gnojenje) glede na analizo tal.

Priprava tal, sajenje in oskrba

Za nasade je priporočljiva medvrstna razdalja od pet do šest metrov, med drevesi v vrsti naj bo od štiri do pet metrov, sajenje sadik s koreninsko grudo pa bo manjši šok za rastlino in bo omogočilo hitrejšo rast. V praksi so najboljše izkušnje s spomladanskim sajenjem.

Prvo leto zelo priporočamo zalivanje sadik in vzdrževanje čiste površine okoli njih spomladi in poleti. Od konca avgusta naprej pustimo, da se površina zapleveli. Tako zmanjšamo jesensko rast, les bolje dozori in je manj občutljiv na nizke zimske temperature. Mlada drevesa obdelujemo le spomladi, večja pa zatravimo. Gnojimo samo zgodaj spomladi (februarja, marca), na zelo slabih tleh lahko dognojujemo še do začetka maja. Poznejše gnojenje lahko izzove bujnejšo rast, take rastline pa prej pozebejo.

Na slabših legah, kjer ni ugodne mediteranske klime, zmanjšamo občutljivost na nizke zimske temperature z gnojenjem zgodaj spomladi in zmernimi odmerki dušika ter z opustitvijo obdelave od avgusta naprej. Tik pred mrazom lahko posamezna mlada drevesa zaščitimo s koprenami za vrtnine.

Figa ima po naravi grmasto rast, zato je zanjo najbolj primerna svobodna kotlasta gojitvena oblika. Pri tej imamo od tri do pet glavnih ogrodnih vej. Sredina krošnje je odprta in zagotavlja dobro osvetlitev spodnjega dela, na katerem želimo imeti največji pridelek.

Primeren čas za glavno rez je spomladi, ko se temperature dvignejo nad 6 ºC (navadno v začetku marca).

Krošnjo osvetlimo z rezjo močnejših vej v zgornjem delu. Sorte, ki imajo zelo razpotegnjeno rast, s prikrajšanjem vej spodbudimo k večji obraščenosti. Fige niso tako občutljive na izostanek rezi kot drugo sadje. Stara, več let nerezana drevesa lahko uspešno pomladimo z močno rezjo. Priporočamo pa vsakoletno rez, ker s tem najlaže vzdržujemo nizko krošnjo, da lahko obiramo s tal. Tudi rodnost je večja, če imamo dovolj velik delež mladega lesa. Prvi rod dvorodnih sort ima plodove na enoletnem lesu, drugi pa na mladicah.

Vse večje rane zamažemo, ker obstaja nevarnost sušenja vej.

Do narave prijazna pridelava – brez škropljenja

Figa je drevo, ki uspeva tudi brez intenzivne oskrbe in daje okusne plodove. Je idealna za sadjarje ljubitelje, ki ne želijo na svojem vrtu uporabljati nobenih fitofarmacevtskih pripravkov. Ponekod so težava ptiči. Učinkovito je prekrivanje z mrežami, vendar je to velika naložba.

Zrele fige

Plodovi zorijo postopoma in jih obiramo vsaka dva do tri dni. Le zreli dosežejo odlično notranjo kakovost, so aromatični in okusni. Zrela figa je mehka, rahlo ovenela in značilne barve glede na sorto. Če se na ustih sadeža naredi medena kapljica, je to znak dobre zrelosti in kakovosti, če pri peclju izteka mleček, pa še ni dovolj zrel. Figo najprej razpolovimo. Že po sveži barvi in konsistenci mesa lahko sklepamo, da je zrela in ni kisla. Morebitno nezaželeno kislost najlaže preverimo tako, da jo povohamo. Nato polovico obrnemo in damo v usta, pri čemer se ne dotaknemo kože ploda. Nekateri ljudje so nekoliko občutljivi in lahko stik kože z ustnicami povzroči srbenje. Plod lahko tudi olupimo, običajno to naredimo pri manj zrelih, ki jih olupimo le pri peclju.

Kadar je veliko dežja, fige pokajo in zakisajo. Močno zakisane prepoznamo po ustecih, ki spremenijo barvo in se iz njih cedi.

Priporočene sorte

V Sloveniji poznamo več kot 20 sort, veliko pa je zmede zaradi različnega poimenovanja iste sorte in enakega poimenovanja različnih sort. Ljudje so si sorte izmenjevali, njihova zastopanost pa je v različnih regijah različna.

Poznamo sorte, ki rodijo enkrat (enorodne), in sorte, ki rodijo dvakrat na leto (dvorodne). Prvi rod dvorodnih sort zori od sredine junija do sredine julija, drugi rod pa od avgusta do začetka hladnega vremena še oktobra. Enorodne sorte rodijo od sredine avgusta do prihoda nizkih jesenskih temperatur.

Najbolj nas zanimajo sorte, ki imajo kakovostne plodove. Ne smejo biti nagnjene k zakisanju v deževnem vremenu, hkrati pa morajo imeti dobro rodnost. Ploda pri obiranju ne smemo poškodovati, zato sorte, ki se slabo trgajo s peclji, niso priporočljive.

Kot glavno sorto za pridelavo v času prvega rodu (junija, julija) priporočamo belo petrovko, ki ima kakovostne plodove in dober pridelek. Drugi rod ni zanimiv, ker je bistveno slabši, kot so plodovi kakovostnih enorodnih sort. Navadno ta sorta v drugem rodu slabše rodi, ker potrebuje oplodnjo s smokvino osico ob prisotnosti divje fige, ki pa je pri nas redka. Bela petrovka je edina sorta pri nas, ki potrebuje oplodnjo za dobro rodnost drugega rodu. Vse druge sorte so samoplodne.

Sorta zuccherina je zanimiva zaradi odlične kakovosti prvega rodu in štiri do šest dni poznejšega zorenja. Prvi rod ni tako obilen kot pri beli petrovki in plodovi so drobnejši. Dobro rodi še v drugem rodu, čas zorenja – avgusta – pa je tudi zanimiv, ker takrat še ne zorijo enorodne fige. Njena največja pomanjkljivost je, da se izredno težko trga s pecljem. Je pa prav gotovo odlična sorta za vse ljubitelje, saj daje v svojem času najslajše plodove.

Za pridelavo v jesenskem času je kot glavna sorta primerna miljska figa. Ima zelo dobro rodnost, zelo kakovostne, okusne in aromatične plodove privlačne temno modro vijoličaste barve. Kot stranske sorte so priporočljive še zelenka, pinčica, laščica, flazana in sivka. Vse so okusne in aromatične, precej odporne proti pokanju in zakisanju ter primerne za sušenje. Zanimiva je tudi hrvaška sorta bružetka bijela, ki obilno rodi, plodovi pa so drobnejši kot pri miljski figi.

Zdravilni sadež Sredozemlja

Fige spadajo med najstarejše zdravilne sadeže. Vsebujejo uravnoteženo kombinacijo vitaminov, mineralnih snovi in aminokislin.

Od drugega sadja se razlikujejo po znatno večji količini kalcija in imajo najbolj bazično reakcijo med vsemi živili. Zato je tudi kalcij lahko dostopen za naš organizem. Pomemben je pri rasti kosti in zob, priporoča se pri zdravljenju osteoporoze. Zaradi bazične reakcije so fige izvrstne za nevtralizacijo kislih živil. Druga pomembna minerala sta še železo in kalij. Suhe fige imajo veliko prehranskih vlaknin, kar 28 odstotkov jih je vodotopnih, zato ugodno vplivajo na uravnavanje krvnega sladkorja in holesterola. Zaradi velike vsebnosti snovi, ki razsluzevajo, so blago odvajalo. Med učinkovinami so tudi encimi, ki spodbujajo prebavo, in snovi, ki uničujejo bakterije. Prehranski antioksidanti v figah, biofenoli in karetenoidi, pomagajo pri preprečevanju raka prostate.

So zelo zdrav prigrizek med obroki. Ena sama figa nam prežene občutek lakote za eno uro. Pomagajo pri utrujenosti, šibkosti, nesposobnosti za delo, izboljšujejo koncentracijo in razpoloženje, odpravljajo živčnost in blažijo menstrualne težave.

Rastlinski mlečni sok bele barve, ki ga vsebuje figa v vejah, listih in plodovih, se uporablja za zdravljenje bradavic, žuljev, čirov ter nekaterih kožnih obolenj.

Predelava, kulinarika

Sadje je najbolj priporočljivo uživati sveže, saj pri kakršni koli predelavi (sušenje, zamrzovanje, kuhanje) izgubimo nekaj vitaminov. Ker pa si želimo popestriti jedilnik in uživati fige tudi zunaj sezone, se prepustimo domišljiji in pokusimo številne specialitete. Lahko pripravimo džeme, marmelade, cele plodove konzerviramo (kompoti, sladko) ali zamrznemo.

Suhe fige so bile nekdaj pomembno živilo predvsem za zimski čas, saj so bogate s hranili in minerali. Danes znova odkrivamo njihovo vrednost. So tudi okusen nadomestek sladkarij in zanimive za pripravo slaščic.

Za sušenje oberemo zelo zrele plodove, ko se je delež vode v njih že zmanjšal. Takšni so slajši, po videzu oveli, kožica je nagubana in lahko tudi razpokana.

Delo in dom, 8. september 2010