23. 4. 2016 | Besedilo: Julijana Bavčar
Ljubljana ima grajski vinograd
23. 4. 2016 | Besedilo: Julijana Bavčar
Ljubljani je mednarodno vinsko združenje iz Pariza leta 1987, tri leta, preden so na Gradu zasadili prvo potomko domnevno najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, podelilo naslov mesto trte in vina. Odslej pa ima prestižni naslov posebno veljavo, saj so na južnem pobočju grajskega hriba te dni zasadili grajski vinograd z več kot tisoč trsi. Prvo vinsko letino pričakujejo leta 2019.
Projekt grajski vinograd vodi Javni zavod Ljubljanski grad, investitorica je Mestna občina Ljubljana, strokovni nosilec projekta pa Kmetijski inštitut Slovenije. Mi smo si zaključna dela ob saditvi ogledali 20. aprila, še pred protokolarno zasaditvijo zadnjih trsov, ki sta jo opravila župan Zoran Jankovič in direktorica Ljubljanskega gradu Mateja Avbelj Valentan.
Dobro osončeno in prevetreno lego, ki je prvi pogoj za pridelavo zdravega grozdja in dobrega vina, so izbrali strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije, ki so opravili tudi izbor bele in rdeče sorte. Na nekaj manj kot 0,3 hektara je zasajenih 1050 trsov bele sorte belpin (v svetu bolj poznane kot chardonnay) in rdeče sorte rdečegrajec (njegovo prvotno ime je rotburger ali zweigelt). Vinogradniški strokovnjaki so se zanju odločili predvsem zato, ker dozorita zgodaj, kar je za celinsko območje, ki ne sodi med tipične vionogradniške lege, zelo pomembno. Po besedah Janje Rozman iz zavoda Ljubljanski grad se prve trgatve bele sorte nadejajo v letu 2019, stekleničenja pa leta 2020, leto ali dve kasneje pa še rdečegrajca. Pozneje predvidena količina buteljk bo med 1000 in 1200, namenjene bodo predvsem protokolu in grajski vinoteki.
Za tiste, ki še nismo od blizu videli priprave terena za napravo novega vinograda in sajenja trsnih cepljenk, je bil malce presenetljiv pogled na tla z jamicami, pripravljenimi za sadike. Po nepoznavalski oceni so precej groba, po besedah sodelavcev z oddelka za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije pa naravnost idealna za vinsko trto, saj je teren na južnem grajskem pobočju iz laporja, ki trtam ustreza. Potem ko so se iz vinograda poslovili delavci, ki so postavili suhozide, nosilne stebre na koncu terasastih vrst, napeli žičnato oporo za trte in ko so vinogradniki posadili, utrdili in zalili trse, je prišlo na vrsto zatravljanje osrednjega dela teras (ne pod trtami). Pred setvijo trave je izvajalec medvrstne prostore tal, ki so bila prej prerigiolana (zelo globoko preorana) obdelal s frezi podobnim strojem, ki mu pravijo gredičar in ki spravi prhko zemljo na površino. Ta je takoj nato videti veliko manj groba.
Hkrati s pripravo terena je na zahodnem koncu vinograda zrasel vinski hram po zamisli arhitekta Andreja Mlakarja iz Arhitekturnega biroja Krog, namenjen predvsem skladiščenju orodja in opreme za delo v vinogradu. Za kletarska opravila bo skrbel Kmetijski inštitut, ki bo prvi dve leti opravljal tudi vsa dela v vinogradu.
Končna vrednost projekta grajskega vinograda bo znana po zaključku vseh del in ne bo presegla razpoložljivih sredstev v višini 250.000 evrov. Največji strošek, kar 70 odstotkov, so predstavljala priprava terena in gradbena dela, saj je bil ta del pobočja prej poraščen z drevesi, poleg sečnje in oblikovanja teras s podpornimi suhozidi pa je bilo treba prej opraviti tudi predhodne arheološke raziskave.