Knjiga je zaključek uspešnega projekta Zgodba sadeža, ki je bil izveden med letoma 2011 in 2013. V njegovem okviri je bila lani med drugim izdana publikacija o starih sortah na celotnem Goriškem, v Kojskem pa je bil zasajen in za javnost odprt sadovnjak avtohtonih starih sadnih sort. Raziskovanje starih sadnih sort je Gregorjev druga življenjska usmeritev; v prvi vrsti je podiplomski študent filmske režije. O tem, kaj ga je pred leti potegnilo v intenzivno terensko in arhivsko raziskovanje vedenja o starih sortah sadja v slovenskem in širšem sredozemskem prostoru, smo lani pisali v članku Stare sadne sorte na Goriškem: Oživljene zgodbe sadežev.

Projekt Bogastvo starih briških sadnih sort je nastal iz želje po ohranitvi in oživitvi starih in avtohtonih vrst sadja v Goriških Brdih. V skladu s sodobnimi pristopi k odgovorni obdelavi zemlje ter trženju in potrošnji njenih sadov je skušal uresničiti naslednje dolgoročne cilje: ponovna razširitev vedenja o vrednosti starih sort sadja, spodbuditev ekološke pridelave sadja in osveščanje lokalnega prebivalstva glede naravnih bogastev regije in možnosti izboljševanja kvalitete življenja.

Sredstva za sofinanciranje izvedbe projekta v vrednosti 15.800 evrov je nosilcu projekta Društvu oljkarjev Brda in partnerju Občini Brda dodelila Lokalna akcijska skupina jugozahodnega dela Severne Primorske. To so sredstva ukrepov LEADER, Programa za razvoj podeželja in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Premišljena in skrbno oblikovana monografija ostaja vsebinsko nedokončana – končuje se s praznimi stranmi. S tem vabi bralca k dopolnjevanju in ohranjanju. V prvi vrsti je torej namenjena prebivalcem Goriških Brd; spodbuja jih k aktivnemu in odgovornemu odnosu do naravne in kulturne dediščine lastnega območja.