Jagodičje: Za vse letne čase

21. 10. 2009 | Besedilo: Darinka Koron | Fotografije: Darinka Koron

jagodičevje, maline, robide, dosje, jagodičje, sadno drevje

Med jesensko sezonsko sadje prištevamo jabolka, slive, kostanj, orehe, grozdje … Na nekaj zelo tipičnih jesenskih sadnih vrst, ki zorijo celo najbolj pozno v jesen, do prvih pozeb, pa pogosto pozabimo. To so jagode, maline in robide. Večkrat rodne jagode cvetijo in zorijo do pozne jeseni, v zavarovanih prostorih celo v zimskem času. Enako je z dvakrat rodnimi malinami, ki nas z jeseni zorečim pridelkom razvajajo do slane, v zavarovanem prostoru pa vse do decembra. Robide, posebno nekatere pozne sorte, obiramo zelo dolgo, čeprav se prvih plodov veselimo že sredi poletja. Torej, seznam jesenskega sezonskega sadja se mora razširiti. In prav na tem stičišču smo prišli do ene izmed največjih vrednosti jagodičja, poleg bogate prehranske vrednosti, to je do možnosti pridelovanja in uživanja svežega jagodičastega sadja vse leto.

Med jagodičje spadajo jagode, maline, robide, križanci med malinami in robidami, rdeči, črni in beli ribez, kosmulje, križanci med kosmuljami in črnim ribezom, ameriške borovnice, evropske in ameriške brusnice, bezeg, aronija … K žlahtnim sortam jagodičastih rastlin lahko prištejemo še številne divje jagodičaste sadne vrste, ki imajo pomemben delež v naši prehrani in zdravilstvu. To so divje maline in robidnice, gozdne borovnice, brusnice, jerebika, dren …

Rastne razmere posameznih jagodičastih vrst

Jagodičaste rastline, z izjemo ameriških borovnic in brusnic, imajo enake zahteve glede tal in lokacije rastišča. Vse namreč potrebujejo za svojo rast izrazito sončno lego ter s hranili in organsko snovjo bogata, zračna, rahlo kisla tla, z virom vode v neposredni bližini. Za borovnice in brusnice mora biti zemlja izrazito bolj kisla, zato je priprava rastišča drugačna. Ker je pri vzgoji vsega jagodičja poudarek na kislosti tal ali substrata, je njegova pridelava na apnenčastih tleh težja.

Jagodičaste rastline pridelujemo po številnih tehnologijah, ki se delijo na pridelavo v zavarovanem prostoru in na prostem. Jagodičje gojimo tudi v posodah. Ker ga večina ljubiteljskih pridelovalcev posadi na vrt, se bom osredotočila na pridelavo na prostem.

Jagoda

Pridelavo jagod najpogosteje omejujeta tla in voda. Prav zaradi teh dveh dejavnikov so jo marsikje iz naravnega okolja prenesli v zavarovane prostore, tudi zunaj tal.

Alkalna tla povzročajo na rastlinah klorozo in poškodbe zaradi neusklajene oskrbe z mikroelementi. Zračnost tal je neposredno povezana z vodo. V zbitih in težkih se koreninski sistem jagod zelo težko razvija. Ob prevelikih količinah padavin ali pretiranem namakanju se ustvarijo tudi ugodne razmere za razvoj koreninskih bolezni, ki so najpogostejši vzrok propadanja nasadov. Zgodnje sorte jagod zacvetijo zelo zgodaj, pozne pa kar nekaj tednov za njimi. Medtem ko enkrat rodne jagode cvetijo od 20 do 30 dni, se cvetenje večkrat rodnih jagod ponavlja do jesenskih slan. Razvoj ploda od cvetenja do obiranja traja od 20 do 40 dni. Jagode so samooplodne rastline, vendar je za uspešno oploditev številnih semenskih zasnov nujno potrebna navzočnost žuželk. V naravi so najpogostejši opraševalci čebele in čmrlji.

Verjetno so jagode sadna vrsta, ki jo gojimo po najbolj različnih tehnologijah. Pridelovanje je mogoče na prostem in v zavarovanem prostoru (rastlinjak, plastenjak), v tleh in zunaj tal, na obdelanih ali s folijo prekritih tleh. Zunaj tal lahko uspevajo v vrečah, loncih, koritih in plastičnih stebrih, napolnjenih z različnimi substrati, ter v kameni volni (hidroponika). Glede na izbrano tehnologijo se spreminjajo časi sajenja, sorte in tipi sadilnega materiala. Na prostem sadimo od pomladi do jeseni, odvisno od podnebnih razmer in tipa sadilnega materiala. V zavarovanih prostorih je to mogoče v vseh letnih časih. Sadilni material, ki ga uporabljamo pri takih tehnologijah, je najpogosteje hlajen (zamrznjen). Poleg hlajenih sadik so za nasade primerne tudi zelene, ki jih pridelovalci sadilnega materiala vzgojijo iz poganjkov na živicah. To je tudi najbolj razširjen tip sadilnega materiala za vrtove. Doma si sadike vzgojimo tako, da na matičnih rastlinah pustimo živice s poganjki oziroma mladimi rastlinami, ki se ukoreninijo. Najprimernejši čas za sajenje klasično vzgojenih, zelenih sadik je v drugi polovici avgusta.

Po svetu in tudi v Sloveniji je v pridelovalnih nasadih najbolj razširjena tehnologija pridelovanja spomladanskih ali jesenskih jagod pod plastičnimi tuneli v tleh, prekritih s plastično folijo. Jagode sadimo na grebene zato, da ima koreninski sistem čim bolj rahla in zračna tla. Grebeni naj bodo visoki najmanj 15 centimetrov. Vloga folije je večstranska: segreva tla, zadržuje vlago, preprečuje rast plevela, preprečuje izpiranje hranil. Plodovi, ki zorijo na njej, so tudi čisti, primerni za neposredno uživanje.

Trajnost nasadov po naštetih tehnologijah je od nekaj mesecev za gojenje v rastlinjakih do enega ali dveh let v nasadih v tleh. Na vrtu presajamo jagode na novo gredo vsako drugo leto.

Sorte jagod, ki so po kakovosti ali pridelku letos izstopale od povprečja in jih priporočamo za sajenje na domačem vrtu, so enkrat rodni 'Alba' in 'Clery' ter večkrat rodna 'Mara de bois'. 'Alba' je italijanska sorta z velikimi, izenačenimi, izdolženo stožčastimi, pravilno oblikovanimi plodovi. Obarvani so svetlo rdeče, trdni, sladki in aromatični. 'Clery' je še ena italijanska sorta, katere plodovi so srednje veliki do veliki, izdolženo stožčasti, pravilno oblikovani od začetka do konca obiranja. So svetleče karminasto rdeči, zelo dobrega okusa in zelo aromatični. 'Mara de bois' je stara francoska večkrat rodna sorta. Plodovi so srednje veliki, izenačeni, svetleče rdeče obarvani. Odlikujejo se po izraziti aromi in dobrem okusu.

Malina

Maline so enkrat ali dvakrat rodne. Poznamo tudi rumene, črne in purpurne. Pri enkrat rodnih se začnejo cvetni brsti razvijati na enoletnih poganjkih v septembru in oktobru. Iz njih se spomladi prihodnje leto razvijejo cvetovi in plodovi. Pri dvakrat rodnih malinah se začnejo cvetni brsti na vrhovih poganjkov razvijati že v začetku poletja. Ti zacvetijo in rodijo v začetku jeseni. Pogosto jesenski pridelek zori do prvih slan. Vrh, na katerem so bili plodovi, se potem posuši, zato ga odrežemo. Prihodnjo pomlad bo na preostalem delu poganjka še drugi pridelek, ki bo zorel sočasno s pridelkom enkrat rodnih sort. Po zgodnjepoletnem zorenju se poganjki enkrat in dvakrat rodnih malin posušijo. Dvakrat rodne lahko gojimo tudi v enoletnem pridelovalnem ciklu, v katerem jih po jesenskem zorenju porežemo do tal.

Malina je rastlina zmernih temperatur, ki poleti naj ne bi bile previsoke, pozimi pa naj ne bi padle pod –22 ºC. Ustrezajo ji zračne lege v hribovitem in gorskem svetu. Pridelovanje v nasadih je mogoče do 1000 metrov nadmorske višine. Primerne so sončne južne, jugozahodne in jugovzhodne lege. Zračne do zmerno vetrovne lege so zaželene zaradi velike občutljivosti malin na bolezni poganjkov in plodov, ki nastanejo predvsem zaradi visoke vlage znotraj grma. Zaradi izredno poznega cvetenja cvetov nikoli ne prizadene pomladanska pozeba. Malina je samooplodna ali delno samooplodna rastlina. Ne smemo je posaditi v senco, temveč na zračen in osončen prostor. Zemljo moramo dobro pognojiti. Zaželeno je gnojenje z dobro preperelim hlevskim gnojem ali njegovimi nadomestki in glede na založenost tal tudi dognojevanje z mineralnimi gnojili. Malinove nasade na lažjih tleh je nujno treba namakati.

Gojitvenih oblik malin je izredno veliko. Najbolj razširjeno in za naše podnebne razmere najbolj primerno je gojenje v vrsti, ob žični opori. Poleg običajnih načinov sajenja in vzgoje se v zadnjih letih pojavljajo povsem novi v enoletnih nasadih in v nasadih zunaj tal (lonci). Nasadi zunaj tal se obnovijo po treh do štirih letih.

Med enkrat rodnimi sortami sta v zadnjih letih najbolj obetavni sorti 'Tulameen' in 'Meeker', med dvakrat rodnimi pa 'Polka' in 'Autumn bliss'.

'Tulameen' je kanadska sorta. Rast je bujna in pokončna. Rodne vejice so dolge in izraščajo predvsem v spodnjem delu rodnega poganjka. Poganjki so brez trnov. Zoreti začne pozno, v drugi polovici junija. Zori zelo dolgo in ima velik pridelek. Plodovi so zelo veliki, dolgi, stožčaste oblike, svetleče rdeče obarvani, trdni in obstojni. Lahko se obirajo. Sorta je zelo primerna za gojenje v pridelovalnih in ljubiteljskih nasadih.

'Meeker' je ameriška sorta. Je pokončne in bujne rasti, z dolgimi, povešenimi stranskimi poganjki. Plodovi so srednje veliki do veliki, prisekano stožčasti, svetleče rdeči, trdni. Okus je dober, skladen. Zori srednje zgodaj. Pridelek je srednje velik. Dobro prenaša sušo, ne ustrezajo jih težka tla. Primerna je tudi za ekološko pridelavo.

'Polka' je dvakrat rodna poljska sorta. Je srednje bujna. Poganjki so pokončno rastoči. Glavni prednosti te sorte sta zgodnjejesensko zorenje in dobra kakovost plodov. Zori sočasno z 'Autumn bliss'. Plodovi so srednje veliki do veliki, stožčasti, trdni, kompaktni, primerni za prevoz. Barva je srednje do temno rdeča. Okus je zelo dober.

'Autumn bliss' je angleška dvakrat rodna sorta. Rast je srednje bujna, srednje visoka in pokončna. Plodovi so srednje veliki do veliki, prisekano stožčasti, intenzivno rdeči do temneje rdeči, srednje trdni in aromatični. Okus je blag, srednje dober. Pridelek je velik. Prvič zori zelo zgodaj, v sredini junija, drugič avgusta.

Robida

Breztrnate robide so glede klime, predvsem temperature, bolj občutljive kot maline. Uspevajo v toplejših, tako imenovanih vinogradniških legah in v gričevnatem svetu do približno 800 metrov višine. To ne pomeni, da jih ne moremo gojiti v celinskem predelu Slovenije, ampak da jih v hladnejših predelih posadimo na manj izpostavljene lege, ob stene poslopij, kjer so zavarovane pred izrazito nizkimi temperaturami in vetrom. Na višjih nadmorskih višinah se moramo izogibati severnih leg, na nizkih nadmorskih višinah pa pretoplim južnim legam. Robida zahteva zmerno klimo brez ekstremov. Dobro dozorel les prenaša temperature do –20 ºC. Rastlina je večinoma samooplodna. Pri medsebojnem opraševanju sort so pridelki večji, zato poskrbimo, da imamo v nasadu več sort in opraševalce – čebele. Trajnost nasada je od 10 do 15 let. Robide zorijo izredno dolgo, zato jih obiramo od šest do dvanajst tednov, od sredine julija do septembra, odvisno od vremenskih razmer.

Med robidami je v zadnjem času najbolj iskana sorta 'Loch ness'. Rast je srednje bujna. Sorta se odlikuje po aromatičnih plodovih sladko-kislega okusa. Za tiste, ki imajo raje bolj kisle plodove, je primerna bogato rodna sorta 'Thornfree'.

Ribez

Črni, rdeči in beli ribez v našem okolju zelo dobro uspevajo. Pri gojenju ribeza so največji problem zgodnje spomladanske pozebe, ki zaradi zgodnjega cvetenja močno prizadenejo cvetove. Izmed škodljivih organizmov so za pridelovalce največja nadloga uši, pepelasta plesen poganjkov in ribezov listni ožig, zaradi katerega listje predčasno odpade. Ribez je neupravičeno postavljen na stranski tir. Črni mnoge odvrača zaradi izrazitega okusa, rdeči pa zaradi izrazite kislosti plodov. A sodobne sorte črnega ribeza imajo zelo prijeten okus in so primerne tudi za sveže uživanje, ne le za predelavo. Rastline vzgajamo v obliki grma ali ob opori (špalir).

Med sortami črnega ribeza je zelo uporabna 'Titania'. Je švedska sorta z izrazito pokončno rastjo, srednje dolgimi grozdi in velikimi jagodami. Kot ena izmed redkih je odporna na ribezovo rjo in pepelasto plesen. Nizozemska sorta 'Tsema' je bujna, delno občutljiva na bolezni. Grm se delno polega. Na dolgih grozdih so velike jagode izredno dobrega in prijetnega okusa. Med novejšimi rdečimi ribezi je v Evropi najbolj razširjena nizozemska sorta 'Rovada'. Grm je bujen in pokončen. Grozdi so ob ustrezni tehnologiji zelo dolgi, z velikimi jagodami. Okus je dober, sladko-kisel. Med starejšimi sortami se še vedno najbolj sadi nizozemska 'Jonkheer van tets', ki se prav tako odlikuje po zelo kakovostnem pridelku.

Med kosmuljami je ena najlepših sort 'May duke', ki ima zelo lepe, velike, rdeče obarvane plodove. Je precej rodovitna in tako kot večina kosmulj delno občutljiva na številne bolezni listov. Med belimi sortami se največ sadi 'Invicta'.

Ameriška borovnica

Ameriška borovnica uspeva le v kislih tleh s pH od 3,5 do 5,2. Optimalna kislost je med pH 4,3 in 4,8. Idealno rastišče so kisla šotna ali kisla peščena tla. V Sloveniji imamo ustrezna naravna tla le na Ljubljanskem barju, drugod jih moramo za gojenje borovnic pripraviti sami. V mineralnih tleh naj bi bilo pet odstotkov humusa, v organskih, šotnih pa nad 30 odstotkov. Izogibati se moramo težkim, vlažnim, glinastim tlem. Borovnica je rastlina, ki potrebuje stalno vlago, vendar ne stoječe vode ali visoke podtalnice. Če ustreznih tal nimamo, jih moramo za potrebe posameznih rastlin pripraviti iz mešanice peščeno-ilovnate zemlje, žaganja iglavcev in kisle šote. Substrat lahko dodatno zakisamo z žveplom (elementarnim ali granuliranim), zeleno galico ali dušičnim gnojilom amonsulfat. Najbolj preprosto je, če se odločimo za substrat za rododendrone. V okoljih, kjer so tla alkalna zaradi apnenčaste matične osnove, je najbolje, da borovnice posadimo v večje posode ali na grebene. V primerjavi z drugimi sadnimi vrstami imajo borovnice najmanjšo potrebo po hranilih. Na mineralnih tleh rastline zastremo z lubjem ali žaganjem iglavcev, ki tla še dodatno zakisujejo in hkrati preprečujejo zapleveljenost. Žaganje vsako leto nasujemo do 10 centimetrov visoko. Nasad ali posamezni grmi ameriških borovnic nujno potrebujejo sončno lego, zaščitno ograjo pred divjadjo in zaščitno mrežo pred ptiči. Ljubiteljski pridelovalci lahko na vrtu naredijo manjšo oporo in grme prekrijejo z mrežo proti ptičem. Sort ameriških borovnic je zelo veliko. V kolekcijskem nasadu jagodičja Kmetijskega inštituta jih je čez 50. Po času zorenja se delijo na zgodnje do pozne. Med zgodnjimi je najbolj zanimiva 'Duke', med srednje poznimi 'Bluecrop' in med poznimi 'Elliott'.

Grm sorte 'Duke' je bujen, pokončen, visok in odprte rasti. Rodnost je velika. Začetek zorenja je zgoden – konec junija. Plodovi, ki dokaj sočasno dozorevajo do druge polovice julija, so veliki, sploščeni, srednje modri, čvrsti in blagega okusa. Sorta je zanimiva zaradi izjemnega okusa.

'Bluecrop' je najbolj razširjena sorta. Grm je bujen, pokončen, visok in odprte rasti. Rodnost je velika in stalna. Začetek zorenja je srednje pozen – začetek julija. Plodovi zaporedno dozorevajo do sredine avgusta in so srednje veliki do veliki, okroglasti do rahlo sploščeni, svetlo modri, zelo čvrsti in dobrega okusa.

'Elliott' ima bujen, pokončen in visok grm. Rodnost je velika. Začetek zorenja je zelo pozen – konec julija. Plodovi zaporedno dozorevajo do septembra in so srednje veliki, sploščeni do okroglasti, svetlo modri, zelo čvrsti in dobrega, rahlo kislega okusa.

Medvrstni križanci

Med križanci sta najbolj razširjena josta, ki je križanec med kosmuljo in črnim ribezom, ter tayberry, ki je križanec med malino in robido. Med navedenimi sadnimi vrstami je še več križancev, ki pa so manj poznani.

Jagodičje kot okrasno rastlinje

Jagodičje ima na domačem vrtu poleg prehranskega pomena tudi okrasno vlogo. Žareče jesenske barve ameriških borovnic, robide in aronije se lahko primerjajo s katerim koli okrasnim javorjem. Da o spomladanskem cvetenju malin, ameriških borovnic in čudovitih poletnih odtenkih jagodičastih plodov sploh ne izgubljamo besed.

Delo in dom, 21. oktober 2009

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE