Buče, ki jih mnogi zmotno uvrščajo med zelenjavo, so visoko hranljiva vrsta hrane in vsebujejo veliko vlaknin. Buče so sadje, v družino buč pa sicer spadajo tudi melone. Imajo široko uporabnost, saj jih navadno uporabljamo v kulinariki, tudi farmaciji in celo pri izdelavi glasbil. Sodijo med najstarejše gojene rastline, saj je bučna semena divje rastočih vrst grizljal že paleolitski človek pred 15.000 leti. V mističnem svetu odigrajo buče pomembno vlogo v mitologiji, s svojo simboliko pa tudi v slikarstvu in leposlovju.

V kulinariki so buče v zadnjem času vse bolj priljubljene, uporablja se predvsem bučno olje iz semen, meso in tudi sama semena. Recepti iz buč so preprosti, jedi lahke, vključujemo jih med antioksidantno hrano. Poznamo več vrst buč, ki imajo vse podobne hranilne vrednosti, vendar pa imajo različen okus. Odlične so muškatne buče in orjaške buče vrste "buttercup", manjše jedilne bučke in buče vrste "hubbard".

Buče so v farmaciji uporabljali že stari Grki in Rimljani ter tudi Kitajci. Farmacevtski pripravek lahko uživajo tako moški kot ženske, vpliva pa predvsem na inkontinenco, bogata vsebnost karotenoidov pa pomaga pri preprečevanju različnih vrst raka, pri srčnih obolenjih ter nekaterih vrstah očesnih bolezni.

Uporabljajo se tudi za izdelovanje glasbil, kjer iz posušenih plodov naredijo ropotulje, bobne, flavte, trobente, ksilofone. Pred razvojem lončarstva pa so iz posušenih plodov buč izdelovali košare, sklede in vrče za shranjevanje vode, vina, hrane, tobaka. Za otroke pa so buče najbolj zanimive v času noči čarovnic, ko iz njih s pomočjo izrezljanja ustvarjajo 'grozljive' podobe.