Za setev sadik izbiramo predvsem med vrstami in sortami vrtnin, ki jih škodljivci in bolezni ne obiskujejo pogosto. Če bomo sadike vzgojili sami, bomo vedeli, kaj smo posejali in kako so bili sejančki tretirani. Ker ne bomo uporabljali kemičnih zaščitnih sredstev, bo morda kateri propadel, najmočnejši pa bodo ostali in iz njih bomo vzgojili krepke sadike. Priporočljiva je vzgoja sadik s koreninsko grudo, pri katerih se zemlja pri presajanju drži korenin. Za te pomeni selitev na gredo veliko manjši šok, kot če bi jih izpulili. V ta namen jih vzgajamo v setvenih lončkih ali platojih z različno velikimi odprtinami, iz katerih jih ob presajanju vzamemo s koreninami in zemljo vred. Seme lahko posejemo kar v te lončke (posamično ali za vsak primer po nekaj semenk, od katerih potem odvečne odščipnemo). Nekatere zelenjadnice pa je koristno prepikirati – to pomeni, da drobne rastlinice (v času, ko poleg kličnih listov razvijejo prva prava lista in ju postavijo v vodoraven položaj) previdno izpulimo in jih presadimo v samostojen lonček, v katerem potem zrastejo do velikosti, ko jih presadimo na prosto. Med te spadajo predvsem paradižnik, paprika, jajčevec, zelena in večina začimbnic. S pikiranjem spodbudimo razvoj koreninskega sistema. Rastline, ki jih nameravamo pikirati, lahko sejemo v plitve setvene plošče. Plodovke, tj. paradižnik, papriko, kumare, bučke, vedno pikiramo globlje, kot so rasle prej. Tega se držimo tudi pozneje, ko jih presajamo na prosto.

Za setev in vzgojo sadik si preskrbimo namenski substrat. Je bolj rahle, nežne strukture kot običajni in vsebuje hranila, ki jih potrebuje rastlinica od vznika naprej. Pri vzgoji sadik moramo zagotoviti najvišjo temperaturo v prvi fazi – za kaljenje semen, ki jih prekrijemo z zelo tanko plastjo substrata in jih rahlo zalijemo (najraje s pršilko, da ne zbijemo zemlje). Za kalitev ni potrebna svetloba, takoj po vzniku pa je treba setev prestaviti v čim bolj enakomerno osvetljen prostor. To je tudi razlog, da okenske police z enostransko osvetlitvijo niso najprimernejše, saj rastline hlepijo po svetlobi in se pretegnejo. Tu so tudi bolj občutljive za glivične okužbe. A če nimamo druge možnosti, moramo zlasti pri njih poskrbeti za pravočasno pikiranje. Tudi previsoke temperature po vzniku so lahko vzrok za prehitro rast in šibkost sadik.

Temperature

Glede na zahteve po toploti lahko vrtnine razdelimo v dve skupini: solata, por, čebula in kapusnice so toplotno manj zahtevne, zelena, paprika, paradižnik, jajčevec, bučke, kumare in melone pa so zelo razvajene – to velja tudi na prostem, zato z njihovim presajanjem, če je sredi maja mrzlo, ne smemo hiteti. Solata lahko kali pri temperaturi od 16 do 18 ˚C, por in čebula pri 20 ˚C, kapusnice pa pri 22 do 24 ˚C. Pozneje njihovo temperaturo počasi znižujemo na 4 do 8 ˚C pri solati, 10 ˚C pri poru in čebuli ter 10 do 14 ˚C pri kapusnicah. Te vrtnine lahko gredo na prosto zgodaj, aprila ali še prej.

Vse zgoraj naštete plodovke potrebujejo za kalitev okrog 25 ˚C, temperatura čez 30 ˚C pri vseh vrtninah zavira kaljenje. Potem jo lahko postopoma nižamo do okoli 15 do 18 ˚C. Vendar naj bo zniževanje počasno, saj bo vzgoja sadik trajala od meseca do dva meseca in pol. Čas, potreben za vzgojo sadik različnih vrtnin, navajamo v tabeli.

Podatki na semenski vrečici

Na semenski vrečici so vedno tudi informacije, natisnjene z naknadnim žigom. Tu so samo podatki, ki veljajo za konkretno serijo semena: delež kaljivosti, ali je seme razkuženo ali nerazkuženo in leto pridelave. Staro seme ima lahko dobro povprečno kaljivost, ima pa nižjo energijo kaljivosti. To pomeni, da v slabših razmerah vzkali samo tisti del, ki ima dobro energijo. Za zgodnje setve je zato priporočljivo kupiti mlajše seme.

Sorte semena in sadik za balkonski vrt

Za balkonski zelenjavni vrtiček izbiramo predvsem takšne vrste in znotraj njih sorte vrtnin, ki imajo nižjo in kompaktnejšo rast. V katalogih semenarskih hiš si oglejmo, kolikšno višino in širino dosežejo in kako dolgi so poganjki. Naša izbira bo seveda odvisna od razpoložljivega prostora ter od tega, kako vetrovno je na balkonu in ali lahko višjim rast­linam zagotovimo stabilno oporo. Večina začimbinic je primerna za vzgajanje v loncih, nekatere sorte pa so še posebej nizke in zanimive rasti, denimo bazilika picolino z majhnimi listki, s kakršnimi Grki radi okrašujejo svoje lokale na prostem, češnjev paradižnik balcony yellow, čili habanero ... Med solat­nicami se bodo dobro obnesle berivke raz­nih barv, mešanica azijskih listnatih rastlin, rukvica in denimo gladkolistna kreša, ki jo pozimi lahko gojimo celo na notranjih okenskih policah. Namesto česna lahko posadimo kitajski drobnjak, katerega seme je naprodaj pod imenoma šopasti ali grmičasti česen. Po rasti je podoben drobnjaku, listi pa imajo vonj in okus česna. Ko zacveti, je lep okras, a ga ne smemo pustiti cveteti, če želimo veliko listov. Tudi nizki fižol za stročje lahko posamič ali kot krajšo vrstico posadimo v posode ali korita. Če želimo s sezonskimi rastlinami ustvariti nekakšen zaslon pred sosedi, pa si lahko omislimo zelo dekorativen turški fižol.

-----

SODELUJTE V NAGRADNI IGRI

S pravilnim odgovorom na vprašanje sodelujete v veliki nagradni igri pod pokroviteljstvom Semenarne Ljubljana. Z njim se potegujete za enega izmed desetih darilnih paketov, v katerih so semena za letošnjo setev in izdelki za oskrbo vrtnin. Izrezano glasovnico, ki jo najdete v tiskani izdaji priloge Deloindom, pošljite do 26. marca na naslov Delo, Marketing, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Moj zelenjavni vrt. Glasujete lahko tudi v vrtnih centrih Kalia ter na spletnih straneh www.kalia.si in www.deloindom.si. Poleg tega vas vabimo, da nam že zdaj pošljete vprašanja o svojih težavah pri vzgoji vrtnin, na katera bo aprila in maja v naši prilogi odgovarjal strokovnjak Semenarne Ljubljana. Sprejemamo jih na naslovu Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Vrtna svetovalnica. Natančna pravila nagradne igre in seznam nagrad so objavljeni na naši spletni strani.