2. 3. 2011 | Besedilo: K. N. M. | Fotografije: Mavricij Pivk/dokumentacija Dela
sejem Dom, energijsko svetovalci, EnSvet, GI ZRMK, Eko sklad, gradnja, obnova, energija
Sejem Dom: predavanja 12. marec
2. 3. 2011 | Besedilo: K. N. M. | Fotografije: Mavricij Pivk/dokumentacija Dela
sejem Dom, energijsko svetovalci, EnSvet, GI ZRMK, Eko sklad, gradnja, obnova, energija
Pred vami je pregled dogajanja na sejmu Dom, ki bo potekalo v SOBOTO, 12. marca, v nekdanjih prostorih Slovenijalesa. Energijski svetovalci EnSvet, strokovnjaki Gradbenega inštituta ZRMK ter Eko sklada, so za obiskovalce sejma pripravili veliko število predavanj, svetovanj in okroglih miz, na katerih bodo predavali o najbolj aktualnih temah, težavah in rešitvah na področju učinkovite rabe energije v stavbah, gradnje in odpravljanja konstrukcijskih težav.
Solarni sistemi v družinskih hišah
Ivan Kenda, EnSvet, ob 10. uri
Podrobnosti predavanja preberite v petkovem pregledu.
Kako do sredstev državne pomoči pri odpravi posledic naravnih nesreč?
Sonja Beseničar Ahčan, mag. Matej Kušar, Petra Polanc, GI ZRMK, ob 10. uri.
Podrobnosti predavanja preberite v torkovem pregledu.
Znak kakovosti v graditeljstvu: potrdilo za kakovost izdelkov in storitev
Arhitektka Neva Jejčič, GI ZRMK, ob 11. uri.
Podrobnosti predavanja preberite v torkovem pregledu.
Merila za pametno izbiro kakovostnih oken in okenskih vrat ter zakaj je treba pri vgradnji oken upoštevati smernice »RAL«
Arhitektka Neva Jejčič, GI ZRMK, ob 11.15.
Podrobnosti predavanja preberite v torkovem pregledu.
Samogradnja sprejemnikov sončne energije
Matjaž Malovrh, EnSvet, ob 12. uri.
Termični solarni sistemi so zagotovo eden od najbolj aktualnih dopolnilnih sistemov, ko pri obstoječih objektih in novogradnjah razmišljamo o podpori priprave tople sanitarne vode. V preteklosti je več izvedb solarnih sistemov sicer nekoliko zadrževala nižja cena fosilnih goriv, investitorje pa je zanimala predvsem možnost izvedbe naložbeno cenejših sistemov. Na okrogli mizi bo predavatelj zainteresiranim predstavil značilnosti in korake v samogradnji solarnih sistemov.
Toplotni mostovi v ovoju stavbe: pogoste napake in njihovo reševanje, nastanek in odprava plesni
Bojan Žnidaršič, EnSvet, ob 12. uri.
Podrobnosti predavanja preberite v sredinem pregledu.
Merjenje, delitev in obračun stroškov toplote za ogrevanje stavb
Matjaž Malovrh, EnSvet, ob 13. uri.
Podrobnosti predavanja preberite v sredinem pregledu.
Koraki v načrtovanju energijsko učinkovite hiše: primeri
Mag. Miha Praznik, GI ZRMK, ob 14. uri.
Energijsko učinkovita stanovanjska gradnja je v slovenskem prostoru postala del gradbene prakse. Poleg visoko učinkovite nizkoenergijske gradnje smo v zadnjih nekaj letih priča veliki rasti števila izvedenih stavb v pasivni tehnologiji. Novost v gradbeni praksi so tako imenovane plus energijske hiše. Kako zasnovati energijsko učinkovito hišo? Kateri so ključni parametri pri oblikovanju in tehnološkem snovanju učinkovite stanovanjske hiše? Kakšne so učinkovite hiše in večstanovanjski objekti v praksi?
Pristopi pri zasnovi instalacij za energijsko učinkovite hiše
Mag. Miha Praznik, GI ZRMK, ob 15. uri.
Sodobne energijsko učinkovite hiše se od »klasičnih« močno razlikujejo, pri čemer najbolj izpostavljamo energijske in bivalne lastnosti. Z arhitekturno zasnovo stavb ter tehnološkimi rešitvami, ob hkratni dosledni izvedbi novogradenj ali sanacij, zagotavljamo 3- do 10-krat manjše energijske potrebe stavb po toploti za ogrevanje, glede na obstoječe starejše objekte. Učinkovito grajena hiša je realnost. Kakšne pa so inštalacije v sodobni hiši – za ogrevanje prostorov, prezračevanje, pripravo tople vode? Kako na preprost način v projekte uvrstiti ustrezne rešitve, da bodo inštalacije usklajene z majhnimi energijskimi potrebami stavb ter višjimi pričakovanji po kakovosti bivanja? Po predavanju bo okrogla miza o aktualnih temah in vprašanjih.
Uporaba lesne biomase v gospodinjstvu
Ludvik Hriberšek, EnSvet, ob 16. uri.
Uporaba lesne biomase v gospodinjstvu: izkoristimo tisto, kar nam je narava v Sloveniji dala, saj imamo skoraj 60 odstotkov gozdnih površin. Znižajmo stroške za ogrevanje. Če očistimo na leto en hektar gozda, je dovolj za ogrevanje ene družine. Uporabljajmo sodobne kurilne naprave z izkoristkom zgorevanja nad 90 odstotkov, kjer zgorijo tudi hlapni ogljikovodiki. Klasične kurilne naprave imajo izkoristek samo od 50 do 70 odstotkov. V primerjavi s sosednjo Avstrijo zelo zaostajamo, izkoristimo denarne nepovratne spodbude.
Uporaba obnovljivih virov in energijski viri prihodnosti
Ludvik Hriberšek, EnSvet, ob 16:30.
Uporaba obnovljivih virov in energijski viri prihodnosti: planet Zemlja bo preživel, mali koraki človeka, nakup opreme opravljajmo lokalno, zmanjšujmo rabo fosilnih goriv, uporaba vodika, nizkoogljična družba, okoljske dajatve na ogljikov dioksid, poklici prihodnosti, ekošole in ekovrtci. Kako doseči ugodno bivalno okolje z nizko rabo energije.
Sodobno stavbno pohištvo: vgradnja, izkušnje, spodbude
Ludvik Hriberšek, EnSvet, ob 17. uri.
Stavbno pohištvo, vgradnja, izkušnje, spodbude: šibka točka vsake hiše oz. stavbe je stavbno pohištvo z visokimi toplotnimi prehodnostmi. Prenos praktičnih izkušenj pri pravilni vgradnji oken, vrat, pridobitvi denarnih spodbud. Prezračujmo takrat, ko so zunanje temperature najvišje. Kakovostno okno naj bo tudi zaprto okno. Ali se vam po zamenjavi okna rosijo in se pojavlja kondenz na hladnih delih? Pridite, imamo rešitve in praktične izkušnje.
Praktične izkušnje pri obnovi družinske hiše
Ludvik Hriberšek, EnSvet, ob 17:30.
Praktične izkušnje pri obnovi družinske hiše: debelina toplotne izolacije 40 cm v mansardi, preprečitev toplotnih mostov in dve akumulacijski steni v primeru energijske obnove stanovanjske stavbe predavatelja omogočajo nizko rabo utekočinjenega naftnega plina, ki ga dopolnjuje kurilna naprava na les. Izvajalec je v času sanacije stanovanjske hiše izjavil, da »pretiravamo«, šest let po sanaciji pa vsako leto denarnica za energent ni veliko obremenjena. Za pripravo sanitarne tople vode imamo vgrajeno še toplotno črpalko, letni strošek za plin za leto 2010 je znašal 360 evrov.
Praktične izkušnje pri gradnji in obratovanju male fotovoltaične elektrarne
Ludvik Hriberšek, EnSvet, ob 18. uri.
Praktične izkušnje pri gradnji in obratovanju male fotovoltaične elektrarne z močjo 20 kWp: odločitev o investiciji septembra 2009, pogon decembra 2009. Praktične izkušnje pri gradnji in po letu in treh mesecih obratovanja. Vračilna doba investicije, subvencionirana cena 0,41 €/kWh. Sonca imamo dovolj, denarja premalo, volje dovolj in denar se najde.