Izvršna direktorica Evropske okoljske agencije (EEA) Jacqueline McGlade je opozorila, da bi morali vsi uporabniki, od gospodinjstev, industrije, energetike do kmetijstva, spoznati, da vode ne zgolj manjka, temveč je predvsem dragocena. »Na svetu je več zlata na papirju kot ga dejansko obstaja. Če bi imeli več vode na papirju, kot je je zares na voljo, bi imeli precej večje težave. Treba se je zavedati, da današnja dobava vode ni tudi jutrišnja dobava vode, pri tem pa je treba odgovoriti na nekaj zapletenih vprašanj. Kdo ne bo imel vode, je voda javno dobro, kdo odloča o prednosti porabe vode za pitje, pridelavo hrane in proizvodnjo energije?« je naštela McGlade.

Na vprašanje, kakšna je prava cena vode, če jo 40 odstotkov porabijo za namakanje v kmetijstvu, to pa je v veliki meri subvencionirano, Jacqueline McGlade pa tudi nihče drug še ne zna odgovoriti. Vendar direktorica EEA dvomi, da bo voda za namakanje kdaj stala enako kot voda iz pipe za pitje. Pri namakanju gre voda namreč nazaj v okolje, kjer opravlja določene ekosistemske storitve, ki imajo sicer še nedoločeno vrednost.

Več v petkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.