Med narode s podobnim osebnim odnosom do okolja se uvrščajta še Malta z 99 in Ciper z 98 odstotki, najniže na lestvici pa so prislali Poljaki in Romuni, v presenetljivi družbi naših sosedov Avstrijcev (vsi s po 91 odstotki). Preostali naši sosedi Italija in Hrvaška sta s 95 in 93 na sredini lestvice.

Slovenci so kot ključen okoljski problem najpogosteje izbrali onesnaženje zraka (60 odstotkov), enako kot prebivalci naših sosed,sledita mu onesnaženje vode in čedalje večje količine odpadkov; visoko na lestvici s sta tudi onesnaženje zaradi kmetijstva (40 odstotkov) in pomanjkanje pitne vode (39 odstotkov), medtem ko jih izguba ali zmanjšanje števila vrst in njihovih življenjskih prostorov ter naravnih ekosistemov ne skrbe pretirano. Na ravni EU je zadnji problem kot enega od ključnih izpostavilo 26 odstotkov vprašanih, v Sloveniji pa 17 odstotkov. Največjo zaskrbljenost za biodiverziteto so pokazali na Švedskem (50 odstotkov), najnižjo pa v Litvi (11 odstotkov).  

V povprečju Evropejce najbolj skrbi onesnaženje zraka, zatem vode, naraščajoče količine odpadkov, obremenjenost izdelkov za vsakdanjo rabo s kemikalijami, kmetijsko onesnaženje, pomanjkanje pitne vode, zmanjšanje števila vrst in urbani problemi (vštevši promet) pa so že proti dnu lestvice. Slovenci smo po svojih stališčih podobni evropskemu povprečju, saj smo kot so kot ključen okoljski problem najpogosteje izbrali onesnaženje zraka, potem onesnaževanje vode, naraščajočo količino odpadkov, kemikalije v izdelkih za vsakdanjo rabo, kmetijsko onesnaženje in pomanjkanje pitne vode ... Je pa zanimivo, da sodimo med tiste evropske narode, ki menijo, da je skrb za okolje eden bistvenih dejavnikov ekonomske rasti. Skupaj s Portugalci, Ciprčani, Grki presegamo statističnega Evropejca, še bolj pa denimo svoje sosede Avstrijce in denimo Nemce.